KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nekoliko višja za ženske kot za moške. Zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Pričakovana življenjska doba je v letu 2021 ob rojstvu za ženske v Sloveniji 83,8 leta za moške pa 77,7 leta, v povprečju je v Sloveniji 80,7, v EU 80,1. Čeprav se pričakovana življenjska doba podaljšuje, kar kaže na pozitiven trend podatkovnega niza,  okoljski vplivi, kot so kakovost zraka, vode in izpostavljenost onesnaževalom, igrajo pomembno vlogo pri vplivu na zdravje prebivalstva, vendar ti vplivi niso neposredno razvidni iz samega trenda pričakovane življenjske dobe.


Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2010-2021, posebej za moške in ženske.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Po navadi se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo izpostavljen v vsem svojem prihodnjem življenju zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja). (Slovenski medicinski e-slovar)

Spremljanje kazalca pričakovane življenjske dobe ob rojstvu je z vidika okolja izjemno pomembno, saj omogoča ocenjevanje dolgoročnih vplivov okoljskih dejavnikov na zdravje prebivalstva. Onesnaženost zraka, kakovost vode, izpostavljenost kemikalijam, podnebne spremembe in druge okoljske spremenljivke lahko neposredno vplivajo na umrljivost in bolezni, ki zmanjšujejo življenjsko dobo. Sledenje tem kazalnikom pomaga pri ugotavljanju povezav med slabšim stanjem okolja in zmanjšano pričakovano življenjsko dobo ter usmerjanju politik in ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja in s tem javnega zdravja.


Grafi

Slika ZD26-1: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letih, posebej za moške in ženske, Slovenija, 2010-2021
Viri:

Eurostat (2023)

Prikaži podatke
ženske [leta] moški [leta]
2001  80,40 72,30
2002 80,50 72,60
2003 80,30 72,50
2004 80,80 73,50
2005 80,90 73,90
2006 82 74,50
2007 82 74,60
2008 82,60 75,50
2009 82,70 75,90
2010 83,10 76,40
2011 83,30 76,80
2012 83,30 77,10
2013 83,60 77,20
2014 84,10 78,20
2015 83,90 77,80
2016 84,30 78,20
2017 84 78,20
2018 84,40 78,50
2019 84,50 78,70
2020 83,40 77,80
2021 83,80 77,70
Slika ZD26-2: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, moški in ženske, EU-28, 2021
Viri:

Eurostat (2023)

Prikaži podatke
ženske [leta] moški [leta]
Belgija 84,30 79,40
Bolgarija 75,10 68
Češka 80,50 74,10
Danska 83,30 79,60
Nemčija 83,30 78,40
Estonija 81,40 72,70
Irska 84,30 80,50
Grčija 82,90 77,40
Španija 86,20 80,40
Francija 85,50 79,30
Hrvaška 79,80 73,60
Italija 84,90 80,50
Ciper 83,40 79,20
Latvija 78 68,20
Litva 78,80 69,50
Luksemburg 84,80 80,50
Madžarska 77,80 70,70
Malta 84,30 80,80
Nizozemska 83 79,70
Avstrija 83,70 78,80
Poljska 79,60 71,60
Portugalska 84,40 78,50
Romunija 76,60 69,20
Slovenija 83,80 77,70
Slovaška 78,20 71,20
Švedska 84,90 81,30
Finska 84,60 79,30

Cilji

V Sloveniji nimamo izoblikovanih posebnih politik, ki bi neposredno vplivale na pričakovano življenjsko dobo, vendar je jasno, da vse politike, katerih cilj je zmanjšanje stopnje umrljivosti in obolevnosti, prispevajo k podaljševanju pričakovane življenjske dobe. Poleg tega so okoljski cilji, usmerjeni v izboljšanje kakovosti okolja, prav tako ključni za podaljšanje življenjske dobe, saj zmanjšujejo izpostavljenost škodljivim dejavnikom, kot so onesnaženje zraka, vode in tal.

Evropska komisija podaja pet ključnih izhodišč, ki pomembno vplivajo na prihodnji demografski razvoj in s tem na pričakovano življenjsko dobo. Ključna izhodišča so:

  • Promovirati demografske novosti v EU z izboljšanjem uravnoteženja med profesionalnim, zasebnim in delovnim časom (čas za starševstvo, bolj fleksibilen delovni čas, implementacija zaveze o otroškem varstvu iz Evropskega sveta v Barceloni).
  • Promovirati zaposlovanje v EU z večjim številom delovnih mest in daljšo delovno dobo.

EU stremi k izboljšanju izobraževanja in želi v prvi vrsti fleksibilen sistem, ki podpira tranzicijo med različnimi stopnjami v življenjskem ciklusu (večjo fleksibilnost na trgu dela skupaj z vseživljenjskim učenjem). Poudarek je na boju proti diskriminaciji starejših delavcev ter na skupni evropski javni zdravstveni politiki v boju proti kajenju, alkoholizmu in debelosti, z namenom zmanjšanja neenakosti v pričakovani življenjski dobi (ki so neposredno odvisne od življenjskega standarda in stopnje izobrazbe).

  • Ustvariti bolj produktivno in dinamično Evropo s poudarkom na oživitvi Lizbonske strategije iz leta 2005, kar bo omogočilo izkoristek ekonomskih priložnosti, ki jih prinašajo demografske spremembe.
  • Sprejeti in integrirati imigrante v Evropi ter povečati atraktivnost Evrope.

EU sodeluje z državami članicami pri razvoju skupnih politik za zakonito imigracijo. V prihodnjih dvajsetih letih bo Evropa potrebovala usposobljeno delovno silo iz tujine, da bi zadovoljila potrebe na trgu dela. Naloga EU je tudi podpora raznolikosti in boj proti predsodkom, s ciljem pospešene ekonomske in socialne integracije priseljencev.

  • Podpreti javne finance z zagotavljanjem socialne zaščite in enakosti med generacijami v večini držav EU, pri čemer so proračunske rezerve nujno potrebne, še posebej pri reformi pokojninskega sistema.
  • Zmanjšati okoljske obremenitve, kot so onesnaženje zraka, tal in vode, ki pomembno vplivajo na javno zdravje. To vključuje sprejemanje strožjih okoljskih standardov in trajnostno upravljanje naravnih virov, kar lahko dolgoročno prispeva k izboljšanju zdravja prebivalstva in podaljšanju pričakovane življenjske dobe.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in celovito meri splošno zdravje populacije, saj vključuje trenutne informacije o zdravstvenem stanju vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Tako zanesljivo odraža celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih (Smits J, Monden C., 2009). Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več dejavnikov, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi boleznimi, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v 5. letu starosti, lahko uporabimo za izločitev učinka umrljivosti dojenčkov ter s tem dobimo bolj preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezana s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja razkorak v zdravju med vrhom in dnom na socialni lestvici. Za mnoge posameznike te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kakovost življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba močno podaljšala v zadnjih petdesetih letih. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2015 povečala za 3 leta pri moških in 2 leti pri ženskah. Trenutno pa so (za leto 2021) velike razlike v zdravstvenem stanju v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 68 (Bolgarija) do 81,3 (Švedska) in za ženske od 75,1 (Bolgarija) do 86,2 (Španija). (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007, EUROSTAT, 2023)

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji počasi narašča. Obstajajo razlike v regijah, saj je pričakovana življenjska doba na zahodu države za skoraj dve leti daljša kot na vzhodu Slovenije (SURS, 2023). Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2001 do 2021 za 4,12 let, za moške pa za 5,5 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 83,69 leta, za moške pa 77,63 leta.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopoma in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 povečala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti v vseh starostnih skupinah zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard, boljši nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog ter izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kakovost zdravstvenih storitev (World Health Statistics Report, World Health Organisation, 2009). V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 77,9 leta (leto 2015), medtem ko je za deklice daljša za 5,4 leta, in sicer 83,3 leta (Eurostat, 2017). Čeprav večina Evropejcev uživa daljše in bolj zdravo življenje kot prejšnje generacije, še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 13,7 leta (2015), medtem ko za ženske za 8,4 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in povečujejo breme zdravstvenih sistemov v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem preprečevanja zdravstvenih težav in drugih nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje, ter z odpravljanjem neenakosti v zdravju, povezanih s socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko. Te vsebine so del celostne strategije Solidarnost Evropske komisije.

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski in socialni izziv v prihodnjih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialnega upada delovne sile zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije se je število ljudi, starejših od 64 let, skoraj podvojilo od leta 1950, medtem ko se je število ljudi, starejših od 80 let, povečalo za četrtino. To je lahko z več plati izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi kažejo, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma 2005 in 2050. Bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, s ciljem, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in premaknemo obolevnost čim dlje v starost.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Evropski steber socialnih pravic (European Pillar of Social Rights), Evropski zeleni dogovor, Strategija za obvladovanje kroničnih bolezni v EU (EU Strategy on Chronic Diseases)

 

Podatki za Slovenijo

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat- Life expectancy at birth by sex.

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TPS00205__custom_7389284/default/table?lang=en

Skrbnik podatkov: Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 7.9.2023

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o pričakovani življenjski dobi se za posamezne države EU zbirajo letno in so objavljeni na spletni strani Eurostata. Za Slovenijo smo grafično prikazali pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu za moške in ženske posebej in sicer za obdobje od leta 2010 do leta 2021.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za Evropo

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat- Life expectancy at birth by sex. https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TPS00205__custom_7389284/default/table?lang=en

Skrbnik podatkov: Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 7.9.2023

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o pričakovani življenjski dobi se za posamezne države EU zbirajo letno in so objavljeni na spletni strani Eurostata. Grafično prikazujemo pričakovane življenjske dobe ob rojstvu za vse države EU v letu 2021, po spolu.
 

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Slovenski medicinski e-slovar, pridobljeno s spletne strani 15.8 2015: http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512463/doba?query=doba
  2. Smits J, Monden C., 2009. Length of life inequality around the globe. Social Science and Medicine. 2009;68: 114-1124.
  3. Joint Report on Social Protection and Social Inclusion (2007). Pridobljeno s spletne strani 25.10. 2014: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-07-66_en.htm
  4. World Health Statistics Report. World Health Organisation (2009). Pridobljeno s spletne strani 25.10 2014: http://www.who.int/whosis/whostat/EN_WHS09_Full.pdf
  5. The demografic future of Europa- from chellenge to opportunity. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2014: http://europa.eu/legislation_summaries/employment_and_social_policy/situation_in_europe/c10160_en.htm
  6. Eurostat, 2023. Life expectancy at birth by sex. Pridobljeno s spletne strani 7.9.2023: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TPS00205__custom_7389284/default/table?lang=en
  7. SURS, 2023. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu po spolu, statistične regije, Slovenija, letno. Ljubljana, SURS. Pridobljeno s spletne strani 7.9.2023: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05L4010S.px/