KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z delci PM₁₀ in PM₂.₅

[ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM₁₀ in PM₂.₅
State

Ključno sporočilo
Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3)  presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Kljub temu, da v letu 2021  niti na enem merilnem mestu ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj ali presežena letna mejna vrednost za delce PM10, pa predvsem v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev PM10. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Mejna letna vrednost 20 µg/m3 delce PM2,5 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve. Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 za Slovenijo je bil za leto 2021 nižji od obveznosti glede stopnje izpostavljenosti (20 µg/m3).

Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 ter gibanje povprečne letne ravni delcev PM10 in PM2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2021.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je aerosol disperzni (razpršen) sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razgradnjo površine nastanejo delci večji od 1 µm, ki jih pravimo  grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega (npr. cvetni prah, saharski prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj. Delci PM2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.

Glavne komponente delcev so sekundarni anorganski ioni (sulfat, nitrat in amonij)  ter organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM2.5 ter vpliv na ekosisteme (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki so v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih.

Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno ravnjo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj), 2021

Prikaži podatke
mestno-prometni tip [število dni] kmetijsko-podeželski tip [število dni] industrijsko-podeželski tip [število dni] mestno ozadje [število dni] predmestno ozadje [število dni] podeželsko - naravno ozadje [število dni] dovoljeno preseganje [število dni]
2005 111 40 68 65 5 35
2006 102 35,67 48 43 5 35
2007 95 27,67 17 38 35,33 0 35
2008 88 33,50 20 29,25 31 0 35
2009 67,67 25 15 24,60 24,33 5 35
2010 63 40,50 15,67 37,50 28,67 5 35
2011 77,67 60 36,67 48,44 34,67 3 35
2012 67,67 34,50 21,67 25,30 25,33 1 35
2013 52,67 20,50 15 23,73 14 0 35
2014 39,33 17,50 7,33 19,73 12,50 0 35
2015 63 23,50 7,67 33,36 14,75 0 35
2016 53,33 29,33 9,33 29,45 12,50 0 35
2017 41,50 33,33 7,33 29,17 20,50 3 35
2018 36 28 3,67 19 11,75 2 35
2019 26 19 4 11 5 2 35
2020 26 16 8 14 7 2 35
2021 19 12 6 8 3 1 35
Slika ZR08-2: Gibanje povprečne letne ravni PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje), 2021

Prikaži podatke
mestno-prometni tip [µg/m3] kmetijsko-podeželski tip [µg/m3] industrijsko-podeželski tip [µg/m3] podeželsko - naravno ozadje [µg/m3] mestno ozadje [µg/m3] predmestno ozadje [µg/m3] letna mejna vrednost [µg/m3] povpr. letna ravni - skupno [µg/m3]
2005 46,67 32,50 16 39,75 35 40 34,15
2006 44,50 34 16 32,75 31,33 40 31,72
2007 40,50 31,50 23,50 15 31,50 27,33 40 28,22
2008 40,67 29,50 24 16 29 26,67 40 27,64
2009 38 30 21,50 16 27,40 26,33 40 26,54
2010 37 29,50 21,67 14 29,13 26,33 40 26,27
2011 38,33 33,50 26 17 29,89 26,67 40 28,56
2012 35,67 28,50 23,33 15 25,60 24,67 40 25,46
2013 33,33 25 20 13 23,91 20,50 40 22,62
2014 30,84 22,03 13,33 11 22,35 19,89 40 19,91
2015 33,33 25 21 13 26,36 21,50 40 23,37
2016 32 23,67 18,67 11 23,64 21 40 21,66
2017 29,50 26,33 19,33 12 24,25 22,50 40 22,32
2018 29 25,33 18 14 22,64 21 40 21,83
2019 26 23 17 11 20 18 40 19,23
2020 25 20 19 10 20 18 40 18,54
2021 24 20 17 9 19 16 40 17,58
Slika ZR08-3: Gibanje povprečne letne ravni PM2,5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2020 

Prikaži podatke
mestno ozadje [µg/m3] mestno-prometni tip [µg/m3] podeželsko - naravno ozadje [µg/m3] letna mejna vrednost [µg/m3]
2005 28 28 15 25
2006 29 31 13 25
2007 25 27 10 25
2008 24 23 11 25
2009 19 22 12 25
2010 22 24 12 25
2011 24 26 14 25
2012 19,50 21 13 25
2013 20 22 11 25
2014 17,36 19,20 9,33 25
2015 21 21 10 25
2016 21 21 9 25
2017 19 20 10 25
2018 16,67 0 11 25
2019 14 0 8 25
2020 14,25 0 7 20
2021 13,75 0 7 20
Slika ZR08-4: Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 (drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih- obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015)
Viri:

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2020

Prikaži podatke
Slovenija [µg/m3] dovoljena stopnja izpostavljenosti [µg/m3]
2010 21
2011 22
2012 22
2013 21
2014 19 20
2015 20 20
2016 20 20
2017 20 20
2018 19 20
2019 17 20
2020 16 20
2021 14 20

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Na sliki ZR8-3 je z rdečo črto označena letna mejna vrednost 25 µg/m3, čeprav je morala biti ta letna mejna vrednost PM2.5 dosežena šele leta 2015. V prejšnjih letih so bile naslednje vrednosti sprejemljivega priseganja za PM2.5:
- dovoljena koncentracija v letu 2008 je 30,0 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2009 je 29,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2010 je 28,6 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2011 je 27,9 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2012 je 27,1 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2013 je 26,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2014 je 25,7 µg/m3

Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2.5, izražen v µg/m3 , temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000 prebivalci. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2021 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni skupaj na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2019, 2020 in 2021. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20 µg/m3. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. S KPI se preveri, ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. Podatki si predstavljeni v preglednici ZR8-4.

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10  (50 µg/m3)  presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Kljub temu, da v letu 2021  niti na enem merilnem mestu ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj ali presežena letna mejna vrednost za delce PM10, pa predvsem v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev PM10. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je do večine preseganj prišlo v mesecu januarju, je bilo največ preseganj v letu 2021 v februarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. Najvišja povprečna letna vrednost (29 µg/m3) in največje število preseganj mejne dnevne vrednosti (30) je bilo tako kot vsako leto tudi v letu 2021 zabeleženo na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center.

Na sliki ZR08-1 in ZR08-2 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2021, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom.

Od leta 2020 je za delce PM2.5 predpisana nova nižja mejna letna vrednost 20 µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub bolj strogemu predpisu, povprečna letna vrednost PM2.5 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo te meritve – Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna, Celje bolnica in Iskrba. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani na sliki ZR08-3 kažejo, da se stopnja onesnaženosti zadnjih nekaj let ne spreminja.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 je znašal za Slovenijo za leto 2021 14 µg/m3 (obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2021 20 µg/m3). KPI je izračunan kot triletno povprečje letnega povprečja PM2.5 iz vseh ustreznih merilnih mest. Za izračun KPI se upoštevajo letna povprečja PM2.5 iz merilnih mest tipa mestno ozadje, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000 prebivalci. V Sloveniji imamo le dve taki občini: Ljubljano in Maribor.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18 ter 44/22-ZVO-2) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17 ter 44/22-ZVO-2).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.

Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Merjenje onesnaženosti zraka z delci PM10 se izvaja ne več merilnih mestih, ki so kategorizirane glede na lokacijo na več različnih tipov. Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B(U)), kar pomeni da so locirana tako, da so reprezentativna za širše območje mesta. V njihovi bližini ne sme biti neposrednih izpustov onesnaževal. Takih merilnih mest je bilo v sklopu DMKZ v letu 2021 12 (dvaajst-z besedo): Ljubljana-Bežigrad, Maribor Vrbanski plato, Celje bolnica, Koper, Nova Gorica Grčna, Novo mesto, Hrastnik, Kranj, Velenje in Ptuj. V dopolnilni merilni mreži pa še dve merilni mesti: EIS Celje in Maribor Tezno.

Osem merilnih mest je tipa mestno-prometni tip (T(U)), kar pomeni, da so locirana ob prometnih cestah in spremljajo vpliv prometa na kakovost zraka: Maribor Titova, Ljubljana Center, Zagorje, Ljubljana Celovška, Nova Gorica Vojkova, Murska Sobota Cankarjeva, Grosuplje in Spuhlja. V Celju se je merilno mesto v letu 2021 prestavilo iz Mariborske ceste na Ljubljansko cesto. Ker je do prestavitve prišlo sredi leta, v kazalcu za 2021 ni upoštevanih podatkov iz prometnega merilnega mesta Celje.

V Trbovljah se je v letu 2021 merilno mesto prestavilo iz Nasipov B(S) v mestni park B(U). Nasipi so izven mesta. Merilno mesto je bilo tam postavljeno z namenom spremljanja onesnaženja iz industrijskih obratov (termoelektrarne in cementarne), ki pa so jih pred leti zaprli. Ker je do prestavitve prišlo sredi leta, v kazalcu za 2021 ni upoštevanih podatkov iz Trbovelj.

Merilna mesta Rakičan pri Murski Soboti, Ruše in Miklavž so reprezentativna za podeželsko okolje v bližini mesta (B(R)).

Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov.

Merilna mesta v okolici termoelektrarne Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S) in Šoštanj I(S)) so pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarne.

Merilni mesti Morsko (R(I)) in Gorenje Polje (R(I)), ob upoštevanju smeri najbolj pogostih vetrov, odražata vpliv cementarne Salonit Anhovo in z njo povezanih dejavnosti.

Merilno mesto Žerjav (R(I)) v Zgornji Mežiški dolini odraža vpliv dejavnosti bližnjih industrijskih obratov (TAB, MPI) in starih bremen (rudnik svinca).

Meritve delcev PM2.5 se od leta 2021 izvajajo na petih merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor Vrbanski (B(U)), Nova Gorica Grčna (B(U)), Celje bolnica (B(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))).

Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.

Vrednosti na slikah ZR08-1 in ZR08-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna raven – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna raven PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.

V letu  2021 smo na vseh merilnih mestih DMKZ razen na Ptuju meritve delcev PM10 in PM2.5 izvajali z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM10 in PM2.5 je 24 ur. Referenčna metoda za delce PM10 in PM2.5  temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Te meritve izvaja Kemijsko analitsko laboratorij na Agenciji RS za okolje in je za metodo meritev delcev PM10 in PM2.5  akreditiran pri Slovenski akreditaciji po standardu: SIST EN 12341:2014: Zunanji zrak-Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5, izražen v µg/m3, temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000 prebivalci. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2021 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni skupaj na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2019, 2020 in 2021. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20 µg/m3.

Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, MO Ljubljana in MO Celje posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo Salonit Anhovo, podatke MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Ruše, MO Ptuj in Občine Grosuplje pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5

µg/m3

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje)

 

2005-2021

 

Po letnem pregledu za tekoče leto

 

 

 

Mesečno

 

 

12.12.2022

 

da

Podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji

 

µg/m3

 

2005-2021

 

 

 

 

 

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2 (krajši podatkovni niz za PM2.5)

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11, 8/15 in 66/18 ter 44/22-ZVO-2
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17 ter 44/22-ZVO-2
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Datum zadnje osvežitve
10.05.2023
Avtor(ji)

Tanja Koleša, Agencija RS za okolje