KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z delci PM₁₀ in PM₂.₅

[ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM₁₀ in PM₂.₅
State

Ključno sporočilo
Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 v povprečju nižja kot v obdobju do leta 2019. Število prekoračitev delcev v letu 2020 je le na enem merilnem mestu v celinski Sloveniji preseglo dovoljeno število 35 in še na tem merilnem mestu sta dve od šestintridesetih preseganj posledica puščavskega prahu, ki se v skladu z zakonodajo šteje med naravne vire in se ne upošteva pri skladnosti s predpisanimi standardi kakovosti. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Kljub temu da je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive.

Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 ter gibanje povprečne letne ravni delcev PM10 in PM2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2020.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je aerosol disperzni (razpršen) sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razgradnjo površine nastanejo delci večji od 1 µm, ki jih pravimo  grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega (npr. cvetni prah, saharski prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj. Delci PM2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.

Glavne komponente delcev so sekundarni anorganski ioni (sulfat, nitrat in amonij)  ter organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM2.5 ter vpliv na ekosisteme (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki so v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih.

Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno ravnjo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje) (12.02.2021)

Prikaži podatke
mestno ozadje [število dni] - Ljubljana Bežigrad [število dni] - Ljubljana BF [število dni] - Celje [število dni] - Hrastnik [število dni] - Koper [število dni] - Nova Gorica [število dni] - Novo mesto [število dni] - Kranj [število dni] - Velenje [število dni] - Maribor Vrbanski [število dni] - Ptuj [število dni] - MB Tezno [število dni] predmestno ozadje [število dni] - Trbovlje [število dni] - Pesje [število dni] - Škale [število dni] - Šoštanj [število dni] mestno-prometni tip [število dni] - Maribor center [število dni] - Zagorje [število dni] - Ljubljana center [število dni] - Ljubljana Gospodarsko [število dni] - Celje Mariborska [število dni] - Nova Gorica Grčna [število dni] -Murska Sobota Cankarjeva [število dni] - Spuhlja [število dni] - Grosuplje [število dni] kmetijsko-podeželski tip [število dni] - Prapretno [število dni] - Murska Sobota - Rakičan [število dni] - Ruše [število dni] - Miklavž [število dni] industrijsko-podeželski tip [število dni] - Morsko [število dni] - Gorenje Polje [število dni] - Žerjav [število dni] podeželsko - naravno ozadje [število dni] - Iskrba [število dni]
2005 68 70 0 97 0 0 37 0 0 0 0 0 0 65 157 23 15 0 111 101 143 0 0 0 0 0 0 0 40 15 65 0 0 0 0 0 5 5
2006 48 47 0 59 0 40 47 0 0 0 0 0 0 43 86 24 19 0 102 108 106 0 0 0 0 0 0 0 0 33 54 0 0 0 0 0 5 5
2007 38 46 0 48 0 19 40 0 0 0 0 0 0 35,33 81 14 11 0 95 91 99 0 0 0 0 0 0 0 0 36 37 0 0 17 18 16 0 0 0
2008 29,25 36 0 37 0 11 33 0 0 0 0 0 0 31 72 9 12 0 88 54 109 101 0 0 0 0 0 0 33,50 25 42 0 0 20 16 24 0 0 0
2009 24,60 30 25 42 0 2 24 0 0 0 0 0 0 24,33 48 12 13 0 67,67 35 56 112 0 0 0 0 0 0 25 20 30 0 0 15 14 16 0 5 5
2010 37,50 43 32 58 30 15 25 60 37 0 0 0 0 28,67 64 10 12 0 63 47 68 74 0 0 0 0 0 0 40,50 29 52 0 0 15,67 5 13 29 5 5
2011 48,44 63 51 73 51 21 28 69 55 0 25 0 0 34,67 68 16 20 0 77,67 64 75 94 0 0 0 0 0 0 60 49 71 0 0 36,67 13 18 79 3 3
2012 25,30 27 21 55 17 23 19 45 27 11 8 0 0 25,33 65 2 9 0 67,67 34 62 107 0 0 0 0 0 0 34,50 25 44 0 0 21,67 10 11 44 1 1
2013 23,73 22 24 51 15 10 12 49 28 8 7 0 0 14 50 6 0 0 52,67 36 48 74 0 0 0 0 0 0 20,50 3 38 0 0 15 3 5 37 0 0
2014 19,73 19 12 41 10 16 19 22 12 15 10 0 0 12,50 33 12 5 0 39,33 25 38 55 0 0 0 0 0 0 17,50 2 33 0 0 7,33 8 11 3 0 0
2015 33,36 43 35 70 22 28 24 40 17 9 3 0 0 14,75 50 9 0 0 63 34 70 85 0 0 0 0 0 0 23,50 0 47 0 0 7,67 7 10 6 0 0
2016 29,45 36 40 53 25 11 15 41 27 10 21 0 0 12,50 38 8 1 3 53,33 43 51 66 0 0 0 0 0 0 29,33 1 42 0 45 9,33 6 3 19 0 0
2017 29,17 30 32 49 19 18 24 33 28 19 21 38 0 20,50 39 20 9 14 41,50 35 46 51 39 57 21 0 0 0 33,33 0 44 17 39 7,33 6 7 9 3 3
2018 18,83 28 16 35 11 4 6 31 13 2 12 25 0 11,75 37 3 3 4 36 30 55 51 20 45 5 46 0 0 28 0 34 15 35 3,67 3 3 5 2 2
2019 11,17 16 8 23 9 8 10 10 8 2 0 15 0 4,75 16 1 1 1 25,71 13 28 37 21 43 10 28 0 0 18,67 0 14 11 31 4,33 5 7 1 2 2
2020 13,54 21 14 25 9 20 17 13 10 2 5 14 9 6,75 21 2 2 2 25,78 17 27 33 22 36 19 21 25 32 16,33 0 13 12 24 7,67 7 9 7 2 2
Slika ZR08-2: Gibanje povprečne letne ravni PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje) (12.03.2021)
 

Opomba:

Opomba k preglednici ZR08_2: np = ni podatka

Ljubljana Bežigrad 2001 premalo podatkov za število prekoračitev, povprečje je pa 43

Povpr. letna koncentracija je izračunana iz tipov postaj na 1 decimalko natančno, deljeno s s številom tipov -5

Prikaži podatke
mestno ozadje [µg/m3] - Ljubljana Bežigrad [µg/m3] - Ljubljana BF [µg/m3] - Celje [µg/m3] - Koper [µg/m3] - Nova Gorica [µg/m3] - Novo mesto [µg/m3] - Kranj [µg/m3] - Hrastnik [µg/m3] - EIS Celje [µg/m3] - Velenje [µg/m3] - Maribor Vrbanski [µg/m3] - Ptuj [µg/m3] - MB Tezno [µg/m3] predmestno ozadje [µg/m3] - Trbovlje [µg/m3] - Pesje [µg/m3] - Škale [µg/m3] - Šoštanj [µg/m3] mestno-prometni tip [µg/m3] - Maribor center [µg/m3] - Zagorje [µg/m3] - Ljubljana center [µg/m3] - Ljubljana Gospodarsko [µg/m3] - Celje Mariborska [µg/m3] - Nova Gorica Grčna [µg/m3] -Murska Sobota Cankarjeva [µg/m3] - Spuhlja [µg/m3] - Grosuplje [µg/m3] kmetijsko-podeželski tip [µg/m3] - Prapretno [µg/m3] - Murska Sobota-Rakičan [µg/m3] - Ruše [µg/m3] - Miklavž [µg/m3] industrijsko-podeželski tip [µg/m3] - Morsko [µg/m3] - Gorenje Polje [µg/m3] - Žerjav [µg/m3] podeželsko - naravno ozadje [µg/m3] - Iskrba [µg/m3] letna mejna vrednost [µg/m3]
2005 39,75 37 0 43 0 34 0 0 0 45 0 0 0 0 35 55 27 23 0 47,50 43 52 0 0 0 0 0 0 0 32,50 28 37 0 0 0 0 0 16 16 40
2006 32,75 33 0 35 31 32 0 0 0 0 0 0 0 0 31,33 40 28 26 0 44,50 43 46 0 0 0 0 0 0 0 34 34 34 0 0 0 0 0 16 16 40
2007 31,50 32 0 32 29 33 0 0 0 0 0 0 0 0 27,33 37 21 24 0 40,50 40 41 0 0 0 0 0 0 0 31,50 33 30 0 0 23,50 23 24 0 15 15 40
2008 29 30 0 30 25 31 0 0 0 0 0 0 0 0 26,67 38 20 22 0 40,67 34 44 44 0 0 0 0 0 0 29,50 29 30 0 0 24 22 26 0 16 16 40
2009 27,40 29 26 31 23 28 0 0 0 0 0 0 0 0 26,33 33 22 24 0 38 30 36 48 0 0 0 0 0 0 30 31 29 0 0 21,50 20 23 0 16 16 40
2010 29,13 30 27 32 25 29 31 32 27 0 0 0 0 0 26,33 34 22 23 0 37 33 36 42 0 0 0 0 0 0 29,50 29 30 0 0 21,67 19 20 26 14 14 40
2011 29,89 32 30 35 27 27 32 30 30 0 0 26 0 0 26,67 35 22 23 0 38,33 34 37 44 0 0 0 0 0 0 33,50 34 33 0 0 26 21 23 34 17 17 40
2012 25,60 26 27 31 24 24 28 26 24 0 22 24 0 0 24,67 32 20 22 0 35,67 30 32 45 0 0 0 0 0 0 28,50 28 29 0 0 23,33 20 21 29 15 15 40
2013 23,91 24 26 29 20 22 27 25 23 26 21 20 0 0 20,50 30 23 17 12 33,33 30 29 41 0 0 0 0 0 0 25 22 28 0 0 20 16 18 26 13 13 40
2014 22,35 22,70 22,20 27,67 19,08 21,01 22,53 21,94 20,76 29 20 19 0 0 19,89 26,57 23 17 13 30,84 26,52 28 38 0 0 0 0 0 0 22,03 19 25,05 0 0 13,33 8 11 21 11 11,37 40
2015 26,36 28 27 32 23 24 28 26 24 35 22 21 0 0 21,50 29 24 17 16 33,33 28 32 40 0 0 0 0 0 0 25 21 29 0 0 21 18 20 25 13 13 40
2016 23,64 24 27 32 19 21 26 23 22 27 19 20 0 0 21 26 23 16 19 32 27 29 40 0 0 0 0 0 0 23,67 18 26 0 27 18,67 16 17 23 11 11 40
2017 24,25 25 25 30 20 23 27 26 23 25 21 20 26 0 22,50 29 24 17 20 29,50 28 29 33 29 33 25 0 0 0 26,33 0 29 21 29 19,33 18 19 21 12 12 40
2018 23,17 27 21 28 18 20 26 22 22 29 19 21 25 0 21 27 19 17 21 29,14 28 32 35 24 31 24 30 0 0 25,33 0 26 22 28 18,33 15 17 23 14 14 40
2019 20,33 21 19 26 17 20 21 19 20 24 17 18 22 0 17,75 22 16 15 18 26,29 23 25 34 24 29 23 26 0 0 22,67 0 21 22 25 17,33 15 17 20 11 11 40
2020 19,85 22 19 22 20 20 20 19 19 23 17 17 19 21 17,50 21 15 16 18 24,89 22 24 29 23 26 23 24 25 28 20,33 0 21 18 22 18,67 15 18 23 10 10 40
Slika ZR08-3: Gibanje povprečne letne ravni PM2,5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2020 

Prikaži podatke
mestno ozadje [µg/m3] - LJ Bežigrad [µg/m3] - LJ Biotehniška [µg/m3] - MB Vrbanski plato [µg/m3] mestno-prometni tip [µg/m3] - Maribor center [µg/m3] podeželsko - naravno ozadje [µg/m3] - Iskrba [µg/m3]
2005 28 28 0 0 28 28 15 15
2006 29 29 0 0 31 31 13 13
2007 25 25 0 0 27 27 10 10
2008 24 24 0 0 23 23 11 11
2009 19 0 18 20 22 22 12 12
2010 22 0 22 22 24 24 12 12
2011 24 0 25 23 26 26 14 14
2012 19,50 0 21 18 21 21 13 13
2013 20 0 20 20 22 22 11 11
2014 17,36 0 17,70 17,01 19,20 19,20 9,33 9,33
2015 21 0 23 19 21 21 10 10
2016 21 0 23 19 21 21 9 9
2017 19 0 20 18 20 20 10 10
2018 16,67 19 0 17 0 0 11 11
2019 14 16 0 13 0 0 8 8
2020 14,25 16 0 12 0 0 7 7
Slika ZR08-4: Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 (drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih- obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015)
Viri:

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2020 (12.03.2021)

Opomba:

*V letu 2018 smo merilno mesto PM2.5 v Ljubljani prestavili iz Biotehniške fakulteta za Bežigrad. KZI je v letu 2018 izračunan kot triletno povprečje: 2016 Biotehniška, 2017 Biotehniška in 2018 Bežigrad.

*V letu 2019 smo merilno mesto PM2.5 v Ljubljani prestavili iz Biotehniške fakulteta za Bežigrad. KZI je v letu 2019 izračunan kot triletno povprečje: 2017 Biotehniška, 2018 Bežigrad in 2019 Bežigrad.

Prikaži podatke
LJ Biotehniška/Bežigrad [µg/m3] MB Vrbanski plato [µg/m3] dovoljena stopnja izpostavljenosti [µg/m3]
2011 22 22
2012 23 21
2013 22 20
2014 20 18
2015 20 19 20
2016 21 18 20
2017 22 19 20
2018 21 18 20
2019 18 16 20
2020 17 14 20

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Na sliki ZR8-3 je z rdečo črto označena letna mejna vrednost 25 µg/m3, čeprav je morala biti ta letna mejna vrednost PM2.5 dosežena šele leta 2015. V prejšnjih letih so bile naslednje vrednosti sprejemljivega priseganja za PM2.5:
- dovoljena koncentracija v letu 2008 je 30,0 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2009 je 29,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2010 je 28,6 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2011 je 27,9 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2012 je 27,1 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2013 je 26,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2014 je 25,7 µg/m3

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2020 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2018, 2019 in 2020. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20 µg/m3. S KPI se preveri, ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. Podatki si predstavljeni v preglednici ZR8-4.

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto, ob upoštevanju preseganja zaradi naravnega vira. V letu 2019 je bilo na dveh merilnih mestih preseganj več, v 2018 šest in v 2017 deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2020 je prišlo v januarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Največje število preseganj 36 je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski. Prehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo onesnažil zrak z delci. Dva dni so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji zelo visoke in do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo dvakrat ali trikrat, odvisno od merilnega mesta. Uredba o kakovosti zunanjega zraka določa, da se preseganje mejnih vrednosti PM10 zaradi prispevka naravnih virov za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka odšteje, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo določiti. V Celju na Mariborski sta 2 od 36 dnevnih preseganj pripisana puščavskemu prahu in je celotno število preseganj v letu 2020 za ugotavljanje skladnosti nižje od 35. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Kljub temu da je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci pa  občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive.

Na sliki ZR08-1 in ZR08-2 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2020, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom.

Od leta 2020 je za delce PM2.5 predpisana nova nižja mejna letna vrednost 20 µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub bolj strogemu predpisu, povprečna letna vrednost PM2.5 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo te meritve – Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Celje in Iskrba. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani na sliki ZR08-3 kažejo, da se stopnja onesnaženosti zadnjih nekaj let ne spreminja.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2020 na merilnem mestu v ne- izpostavljenem mestnem okolju 17 µg/m3 (LJ Bežigrad), 14 µg/m3 (MB Vrbanski) in 14 µg/m3 (Nova Gorica). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2020 20 µg/m3. V letu 2019 ta vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.

Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Merjenje onesnaženosti zraka z delci PM10 se izvaja ne več merilnih mestih, ki so kategorizirane glede na lokacijo na več različnih tipov. Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B(U)), kar pomeni da so locirana tako, da so reprezentativna za širše območje mesta. V njihovi bližini ne sme biti neposrednih izpustov onesnaževal. Takih merilnih mest je bilo v sklopu DMKZ v letu 2020 11 (enajst-z besedo): Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta), Maribor Vrbanski plato, Celje, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Hrastnik, Kranj, Velenje in Ptuj. V dopolnilni merilni mreži pa še dve merilni mesti: EIS Celje in Maribor Tezno.

Devet merilnih mest je tipa mestno-prometni tip (T(U)), kar pomeni, da so locirana ob prometnih cestah in spremljajo vpliv prometa na kakovost zraka: Maribor Center, Ljubljana Center, Zagorje, Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko/Celovška, Nova Gorica Grčna, Murska Sobota Cankarjeva, Grosuplje in Spuhlja. 1.2.2020 smo v Ljubljani prometno merilno mesto prestavili iz Gospodarskega razstavišča na Celovško cesto. Povprečna letna vrednost in število preseganj mejne dnevne vrednosti je izračunano kot kombinacija iz obeh merilnih mest.

V Trbovljah B(S) je trenutno merilno mesto postavljeno izven mesta. Ta lokacija je bila določena zaradi spremljanja onesnaženja iz industrijskih obratov (termoelektrarne in cementarne), ki pa so jih pred leti zaprli.

Merilna mesta Rakičan pri Murski Soboti, Ruše in Miklavž so reprezentativna za podeželsko okolje v bližini mesta (B(R)).

Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov.

Merilna mesta v okolici termoelektrarne Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S) in Šoštanj I(S)) so pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarne.

Merilni mesti Morsko (R(I)) in Gorenje Polje (R(I)), ob upoštevanju smeri najbolj pogostih vetrov, odražata vpliv cementarne Salonit Anhovo in z njo povezanih dejavnosti.

Merilno mesto Žerjav (R(I)) v Zgornji Mežiški dolini odraža vpliv dejavnosti bližnjih industrijskih obratov (TAB, MPI) in starih bremen (rudnik svinca).

Meritve delcev PM2.5 se od leta 2020 izvajajo na petih merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor Vrbanski (B(U)), Nova Gorica (B(U)), Celje (B(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))).

 

Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.

Vrednosti na slikah ZR08-1 in ZR08-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna raven – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna raven PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.

V letu  2020 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM10 in PM2.5 izvajali z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM10 in PM2.5 je 24 ur. Referenčna metoda za delce PM10 in PM2.5  temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Te meritve izvaja Kemijsko analitsko laboratorij na Agenciji RS za okolje in je za metodo meritev delcev PM10 in PM2.5  akreditiran pri Slovenski akreditaciji po standardu: SIST EN 12341:2014: Zunanji zrak-Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2020 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2018, 2019 in 2020. Ker smo v Ljubljani meritve PM2.5 1.1. 2018 prestavili iz Biotehniške fakultete na Bežigrad, obe postaji pa sta tipa neizpostavljeno mestno ozadje, smo za leti 2018 in 2019 KZI za Mestno občino Ljubljana izračunali s povprečja obeh postaj.
Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, MO Ljubljana in MO Celje posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo Salonit Anhovo, podatke MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Ruše, MO Ptuj in Občine Grosuplje pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5

µg/m3

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje)

 

2005-2020

 

Po letnem pregledu za tekoče leto

 

 

 

Mesečno

 

 

12.03.2021

 

da

Podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji

 

µg/m3

 

2005-2020

 

 

 

 

 

da

 

 

Opredelitev kazalca

 

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2 (krajši podatkovni niz za PM2.5)

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. 1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11, 8/15 in 66/18
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Datum zadnje osvežitve
12.03.2021
Avtor(ji)

Tanja Koleša, Agencija RS za okolje