Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM₁₀ ter gibanje povprečne letne koncentracije delcev PM₁₀ in PM_2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2015.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je aerosol disperzni (razpršen) sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM₁₀ (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM_2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM_1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razgradnjo površine nastanejo delci večji od 1 µm, ki jih pravimo  grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grobi delci PM₁₀ so posledica erozije zemlje, resuspenzije iz cest in izpustov iz industrijskih objektov. Glavne komponente delcev PM₁₀ so sekundarni anorganski ioni (sulfat, nitrat in amonij)  ter organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu. Viri grobih delcev (velikosti nad 2,5 µm) so promet (vendar ne neposredni izpusti iz prometa!), naravni viri, ponovni dvig in lebdenje trdnih delcev v ozračju, daljinski transport. Delci PM_2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM_2.5 ter vpliv na ekosisteme (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki so v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih.

Onesnaženost zraka z delci je bila v letu 2015 višja kot leta 2014. Visoke koncentracije so bile predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije, kjer lahko še posebej ob pogostih in izrazitih temperaturnih inverzijah že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so večinoma omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov najbolj neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Pri primerjavi zimskih in poletnih meritev je bilo ugotovljeno, da so v zimskem času koncentracije delcev zaradi temperaturnih inverzij v notranjosti Slovenije od 70 do 100 % višje kot poleti. Na Primorskem in ob Obali so te razlike manjše, le do 20 %. Leto 2015 je bilo daleč najtoplejše, odkar spremljamo na osnovi instrumentalnih meritev izračunano svetovno povprečje. Poleg tega je bila v celotnem letu količina padavin izjemno majhna. Zaradi stabilnega vremena je bila predvsem oktobra, novembra in decembra zelo pogosta temperaturna inverzija, ki neugodno vpliva na razredčevanje izpustov in posledično so bile v tem obdobju visoke koncentracije delcev PM₁₀ in PM_2.5.

Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM₁₀  (35) je bilo leta 2015 preseženo na osmih merilnih mestih, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Najvišje povprečne letne koncentracije delcev PM₁₀ ter največ dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM₁₀ je bilo v obdobju 2005-2015 na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa. Na podeželju so koncentracije PM₁₀ bistveno nižje. Na lokaciji Iskrba, ki predstavlja naravno ozadje, v letu 2015 nismo zabeležili niti enega preseganja dnevne mejne vrednosti. Največ 85 preseganj je bilo leta 2015 izmerjenih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Povprečne letne koncentracije delcev PM₁₀ so bile na skoraj vseh merilnih mestih leta 2015 višje kot leta 2014.

Za delce PM_2.5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile povprečne letne koncentracije delcev PM_2.5 leta 2015 na vseh merilnih mestih višje kot leta 2014. Najvišjo povprečno letno koncentracijo 22 µg/m³ smo izmerili na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na prometnem merilnem mestu Maribor Center je bila povprečna letna koncentracija 21 µg/m³. Mejna vrednost je leta 2015 znašala 25 µg/m³. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM_2.5 je znašal leta 2015 za merilne mesta v neizpostavljenem mestnem okolju Ljubljana Biotehniška fakulteta 20 µg/m³ in Maribor Vrbanski plato 19 µg/m³. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2015 20 µg/m³.

Na gibanje koncentracije delcev v veliki meri vplivajo vremenske razmere. Zmanjševanje koncentracij delcev PM₁₀ od 2003 naprej je delno posledica zmanjševanja izpustov zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa posledica ugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih. Tako so bile na primer koncentracije delcev visoke v zelo sušnem letu 2003, nižje v letu 2004, ko je prevladovalo mokro poletje, in spet višje leta 2005, ko smo imeli v januarju in začetku februarja precej mrzlo in suho vreme, kar je vplivalo na večjo onesnaženost zraka. Na nižje koncentracije v letu 2007 je vplivala nadpovprečno topla in vetrovna prva polovica leta, v letih 2008 in 2009 pa pogoste padavine zlasti v poletnem času. V letu 2010 se je glede na leto 2009 povečalo zlasti število prekoračitev mejne dnevne koncentracije in doseglo raven iz leta 2008. To je predvsem posledica zelo visokih koncentracij v januarju, februarju in decembru 2010, ko smo imeli daljša suha obdobja mrzlega zimskega vremena. V letu 2011 je bilo značilno obdobje visokih koncentracij v mesecu februarju, ko smo imeli dve večkot 10-dnevni obdobji hladnega zimskega vremena brez padavin, ter v novembru.  V novembru pa je bila značilna dolgotrajna temperaturna inverzija v notranjosti Slovenije, ko se je po nižinah zadrževal hladen zrak, medtem ko je bilo v višjih legah in na Primorskem jasno in toplejše vreme. To dejstvo je skupaj z 20-dnevnim obdobjem brez padavin prispevalo k veliki onesnaženosti zraka v notranjosti Slovenije, medtem ko so bile koncentracije onesnaževal na merilnih mestih na Primorskem zaradi sončnega vremena občutno nižje.

Leta 2012 se je glede na prejšnje leto znižalo število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM₁₀, tako da je bilo letno dovoljeno število prekoračitev preseženo na manj merilnih mestih po Sloveniji. Do prekoračenj je tudi v letu 2012 prihajalo izključno v zimskem obdobju leta.

V prvih treh mesecih leta 2012 so padavine močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, nadpovprečno pa je bilo sončno obsevanje, prevetrenost je bila boljša, manj je bilo dni s temperaturno inverzijo. Zadnje tri mesece so bile padavine nad dolgoletnim povprečjem. Razen nekaj kratkih hladnih obdobij je bilo nadpovprečno toplo, tudi temperaturnih inverzij je bilo manj. V takih razmerah je bila raven koncentracije delcev, pa tudi ostalih onesnaževal, nižja kot običajno v tem obdobju.

Leta 2013 je bilo število merilnih mest s prevelikim številom preseganj enako kot leta 2012. Na vseh lokacijah so bile najvišje koncentracije izmerjene v zimskem obdobju, prav tako je tudi do preseganj dnevne mejne koncentracije prihajalo skoraj izključno v hladnejšem obdobju leta med oktobrom in aprilom. Pozimi je bilo sicer več padavin dolgoletnega povprečja, medtem ko so bile temperature povprečne ali pa so ga le malo presegale. V letu 2014 je bilo število preseganj mejne dnevne vrednosti na vseh merilnih mestih z izjemo Primorske bistveno manjše kot v prejšnjih letih. K temu so najbolj prispevale ugodne meteorološke razmere. V prvih štirih mesecih leta 2014 so bile povprečne mesečne temperature nekaj stopinj nad dolgoletnim povprečjem, zato je bila potreba po ogrevanju manjša, posledično so bili manjši tudi izpusti delcev. V toplih mesecih od maja do septembra, ko so koncentracije delcev pod mejnimi vrednostmi, so se povprečne mesečne temperature gibale okoli povprečja, zadnji trije meseci leta pa so bili spet toplejši od povprečja. Padavin je bilo v vseh obdobjih več od dolgoletnega povprečja. Po izrazito namočenem letu 2014 je leta 2015 primanjkovalo padavin, pogoste so bile ustaljene vremenske razmere in temperaturne inverzije, zato so bile tudi koncentracije delcev višje kot leto prej.

Potrebno je poudariti, da poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev vplivajo tudi individualna kurišča. Izpusti zaradi prometa in industrije se ne spreminjajo močno, izpusti zaradi ogrevanja pa so močno odvisne od temperature zraka. Na raven onesnaženja zelo vpliva stabilnost ozračja – pojav temperaturnih inverzij močno poviša raven koncentracije, boljša prevetrenost in pojav padavin pa jo zniža. V ruralnem okolju trend zmanjševanja onesnaženja z delci ni tako izrazit. V tem okolju se v zadnjem obdobju za ogrevanje vse več uporablja lesna biomasa, kar prispeva k večjim izpustom. Vpliv ugodnejših vremenskih pogojev v zadnjih zimah je zaradi tega vzroka manj izrazit.