KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa je doživel hiter napredek. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN. Gre za strateški dokument, s katerim občina oriše svojo vizijo in cilje na področju prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost bivanja. Izvajanje strategij je nekaterim občinam že prineslo pomembne rezultate pri reševanju težav s prometom, kar je dobra spodbuda za druge občine.


Celostna prometna strategija je strateški dokument, s katerim Občina opredeli učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki jih pomagajo uresničiti celostne spremembe in posledično boljšo kakovost bivanja. Trajnostni pristop, ki odlikuje CPS, uravnoveša gospodarski razvoj, socialno pravičnost in kakovost okolja. Prednost celovitega pogleda na promet so tudi pozitivni učinki na zdravje in okolje, saj se Občina z dokumentom CPS zavzema tudi za izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje hrupa in blaženje podnebnih sprememb.

Kazalec prikazuje število slovenskih občin, ki so tradicionalno načrtovanje prometa nadgradile s celostnim pristopom. Pogoj za to je poleg izvajanja samih ukrepov trajnostne mobilnosti tudi celovit in strateški pristop k načrtovanju s pomočjo priprave CPS. To je dokumente, ki posamezne ukrepe združuje in jih postavlja v širši kontekst. Strategija se lahko pripravi na občinski ali regionalni ravni, trenutno je večina strategij v Sloveniji pripravljenih na občinski ravni. Ker zaenkrat ni državnega ali evropskega sistema preverjanja kakovosti CPS, kazalec vključuje vse dokumente s podobnim poimenovanjem in pristopom, kljub zavedanju, da je njihova kakovost zelo različna. 

Smernice za pripravo CPS (MzIP, 2012) izpostavljajo naslednje prednosti CPN:

  • boljša kakovost bivanja – CPN pomeni načrtovanje za ljudi, in ne za avtomobile in promet. To se odraža na primer v boljši kakovosti javnih prostorov, izboljšani varnosti otrok, zmanjšanju količine toplogrednih plinov in podobno;
  • pozitivni učinki na okolje in zdravje -  delovanje v smeri izboljšanja kakovosti zraka, zmanjševanja hrupa in blaženja podnebnih sprememb ter spodbujanje aktivne mobilnosti prebivalcev, da bi hodili peš ali se vozili s kolesom, ima pozitivne učinke na zdravje in prinaša pomembne prihranke pri stroških, ki so povezani z njim;
  • izboljšani mobilnost in dostopnost - CPN zagotavlja boljšo mobilnost vseh prebivalcev in lajša dostopnost do posameznih območij in storitev;
  • izboljšana podoba občine - občina, ki si prizadeva za celostno načrtovanje prometa, se lahko ponaša z videzom inovativnosti in naprednosti;
  • odločitve, ki jih podpira javnost - načrtovanje za ljudi vključuje načrtovanje z ljudmi in se odziva na potrebe različnih skupin uporabnikov. Z vključevanjem javnosti lahko odločitve za ali proti ukrepom na področju prometa v občinah pridobijo pomembno stopnjo javne legitimnosti;
  • učinkovito izpolnjevanje okoljskih obveznosti - izdelava CPS je učinkovit način izpolnjevanja pravnih obveznosti, kot so Direktiva o kakovosti zraka Evropske komisije ali nacionalni predpisi za nadzor nad hrupom;
  • nove in celovite politične vizije - CPN ponuja dolgoročno in strateško vizijo zagotavljanja mobilnosti. Spodbuja kulturo učinkovitega in integriranega načrtovanja, ki teži k vključevanju sektorskih politik, institucij in sosednjih občin ter omogoča tudi doseganje drugih ciljev občine (gospodarskih, socialnih, okoljskih);

izboljšanje dostopa do sredstev - CPS lahko zagotovi dostop do sredstev, ki so na voljo za inovativne rešitve, in poveča konkurenčnost občine pri prijavah na razpise za evropska finančna sredstva.


Grafi

Slika PR19-1: Slovenske občine s sprejeto Celostno prometno strategijo
Viri:

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, 2021 (1. 06. 2021)

Prikaži podatke
Občina Regija Število prebivalcev konec leta 2020 Leto sprejema CPS
Ajdovščina Goriška 19.671 2017
Ankaran Obalno-kraška 3.253 2020
Beltinci Pomurska 8.044 2017
Bled Gorenjska 7.983 2017
Bohinj Gorenjska 5.360 2019
Borovnica Osrednjeslovenska 4.625 2018
Bovec Goriška 3.193 2018
Brežice Posavska 24.250 2017
Celje Savinjska 49.069 2017
Cerklje na Gorenjskem Gorenjska 7.796 2020
Cerknica Primorsko-notranjska 11.668 2017
Cerkno Goriška 4.588 2018
Črna na Koroškem Koroška 3.271 2018
Črnomelj Jugovzhodna Slovenija 14.318 2017
Dobrova-Polhov Gradec Osrednjeslovenska 7.830 2020
Dravograd Koroška 8.891 2017
Gorje Gorenjska 2.759 2020
Gornja Radgona Pomurska 8.439 2017
Grosuplje Osrednjeslovenska 21.406 2017
Hoče-Slivnica Podravska 11.721 2017
Hrastnik Zasavska 9.139 2017
Idrija Goriška 11.793 2017
Ilirska Bistrica Primorsko-notranjska 13.337 2017
Ivančna Gorica Osrednjeslovenska 17.235 2017
Izola Obalno-kraška 16.589 2017
Jesenice Gorenjska 21.519 2017
Kamnik Osrednjeslovenska 29.933 2017
Kočevje Jugovzhodna Slovenija 15.702 2017
Koper Obalno-kraška 52.773 2017
Kozje Savinjska 3.010 2019
Kranj Gorenjska 57.133 2017
Križevci Pomurska 3.542 2019
Krško Posavska 26.078 2017
Laško Savinjska 13.085 2017
Lenart Podravska 8.532 2017
Lendava Pomurska 10.474 2017
Litija Zasavska 15.593 2017
Ljubljana Osrednjeslovenska 294.054 2011, 2017
Ljutomer Pomurska 11.233 2012, 2017
Logatec Osrednjeslovenska 14.514 2017
Maribor Podravska 112.395 2015
Medvode Osrednjeslovenska 16.781 2017
Metlika Jugovzhodna Slovenija 8.458 2017
Miklavž na Dravskem polju Podravska 6.980 2017
Mislinja Koroška 4.567 2017
Murska Sobota Pomurska 18.684 2008, 2017
Muta Koroška 3.415 2018
Nova Gorica Goriška 31.881 2006, 2017
Novo mesto Jugovzhodna Slovenija 37.430 2017
Ormož Podravska 11.916 2018
Piran Obalno-kraška 18.079 2017
Pivka Primorsko-notranjska 6.196 2018
Polzela Savinjska 6.346 2017
Postojna Primorsko-notranjska 16.518 2017
Prevalje Koroška 6.829 2017
Ptuj Podravska 23.636 2017
Radenci Pomurska 5.132 2017
Radlje ob Dravi Koroška 6.178 2017
Radovljica Gorenjska 19.034 2017
Ravne na Koroškem Koroška 11.343 2017
Ribnica Jugovzhodna Slovenija 9.619 2017
Rogaška Slatina Savinjska 11.210 2017
Sevnica Posavska 17.729 2017
Sežana Obalno-kraška 13.702 2018
Slovenj Gradec Koroška 16.609 2017
Slovenska Bistrica Podravska 25.890 2017
Slovenske Konjice Savinjska 15.161 2017
Šempeter-Vrtojba Goriška 6.245 2017
Šenčur Gorenjska 8.797 2017
Šentjur Savinjska 19.333 2017
Škofja Loka Gorenjska 23.336 2017
Šmarje pri Jelšah Savinjska 10.243 2017
Šoštanj Savinjska 8.870 2017
Štore Savinjska 4.511 2019
Tolmin Goriška 10.997 2017
Trbovlje Zasavska 16.014 2017
Trebnje Jugovzhodna Slovenija 13.262 2017
Tržič Gorenjska 15.003 2017
Velenje Savinjska 33.638 2017
Vrhnika Osrednjeslovenska 17.655 2017
Zagorje ob Savi Zasavska 16.402 2017
Zreče Savinjska 6.586 2017
Žalec Savinjska 21.557 2017
Železniki Gorenjska 6.686 2017
Žiri Gorenjska 4.952 2018
Slika PR19-2: Karta slovenskih občin s sprejeto Celostno prometno strategijo
Viri:

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, 2021 (1. 06. 2021)


Cilji

Nacionalni program celostnega prometnega načrtovanja 2018 - 2028 (MzI, 2018) vsebuje cilj:

  •  da bodo do leta 2025 novo generacijo CPS pripravile vse velike občine (mestne občine in občine z naseljem z več kot 10.000 prebivalci);
  •  80 % manjših občin z že sprejeto CPS.

Cilj se nanaša na  skupaj 85 občin s sprejeto občinsko CPS v letu 2020.


Celostno prometno načrtovanje izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks mnogih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, Franciji in Italiji so CPS že nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem CPN in CPS in so bile vir navdiha Evropski komisiji pri aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski ravni. Celovit pregled stanja CPN in CPS v EU in posameznih državah podaja na spletni strani Evropske platforme za CPS (European Platform on SUMPs).

Celosten pristop k izzivom prometa nadgrajuje obstoječe metode načrtovanja in ustrezno upošteva načela strateškega razmišljanja, vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima merljive koristi in opazno dodano vrednost, zaradi katerih tudi pri nas vedno več deležnikov prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za pripravo CPS kljub temu, da slednja še ni zakonsko zahtevana. Do konca leta 2020 je tak dokument pripravilo in sprejelo v občinskem svetu 85 slovenskih občin. CPS so sprejele vse večje slovenske občine, zato zdaj živi v občinah s sprejeto CPS kar 75 % prebivalcev Slovenije.

V zadnjih nekaj letih je Evropska komisija izdala kar nekaj priporočil, usmeritev in spodbud na temo CPS. Vlada RS je tem sporočilom pritegnila in že nekaj časa dela na načinih, s katerimi bi občine spodbudila k izdelavi CPS. Napovedi, da bo Evropska unija dodelitev sredstev za promet pogojevala z obstojem tovrstnega strateškega dokumenta v občini, postajajo realnost. MzI je podobno logiko uveljavilo pri izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020 v katerem je pogojevalo sofinanciranje investicij s področja trajnostne mobilnosti z obstojem CPS v občini.

MzI, pristojno za načrtovanje prometa v državi, je v zadnjih letih prepoznalo ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo CPS z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh strategij, kot so: ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (parkiraj in se pelji), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost so se oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer izdelava mobilnostnih načrtov institucij, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet, zelena mestna logistika, uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti in izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Rezultat aktivnosti MzI je trenutno število sprejetih občinskih CPS v Sloveniji - 85 slovenskih občin v katerih živi 75 % prebivalcev Slovenije.

Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je zagotovilo MzI v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost. S tem izobraževanjem je bila v letih 2014 in 2015 ideja in koncept trajnostnega načrtovanja mobilnosti prenesena na približno 70 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja, kar prav tako pomeni pomemben premik v to smer. Z aktivno vlogo MzI se je v Sloveniji zgodil pomemben preboj na tem področju. V letu 2021 bo MzI izdalo nove smernice za izdelavo občinskih CPS in organiziralo nova izobraževanja za izdelovalce CPS.


Metodologija

Cilji  povzeti po: Nacionalnem programu celostnega prometnega načrtovanja 2018 - 2028 (MzI, 2018).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Slovenska platforma za trajnostno mobilnost in MzI spremljata stanje izdelave CPS v občinah.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: MzI zaenkrat še nima mehanizma nadzora in certificiranja kakovosti CPS, vendar načrtuje vzpostavitev takega sistema sočasno s pričetkom sofinanciranja izdelave in izvajanja nove generacije CPS v letu 2021.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število slovenskih občin s sprejeto občinsko Celostno prometno strategijo

Število

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, 2021

 

/

Konec leta za tekoče leto

Letno

1.6.2021

Da

Karta slovenskih občin s sprejeto Celostno prometno strategijo

-

Konec leta za tekoče leto

Letno

1.6.2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): /

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • MzIP, 2012. Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost: Smernice za pripravo Celostne prometne strategije. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Ljubljana.
  • MzI, 2018. Nacionalni program celostnega prometnega načrtovanja 2018 – 2028. Predlog. Ministrstvo za infrastrukturo. Ljubljana.
  • Rupprecht Consult (2019): Guidelines for Developing and Implementing a Sustainable Urban Mobility Plan, Second Edition. Rupprecht Consult – Forschung und Beratung GmbH (editor). Cologne.