KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje sredstev gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 izrazito upadla, razpoložljivi dohodek je ohranil pozitivno rast. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila najvišja doslej. Gre za posledice ukrepov med pandemijo. V letu 2021 razpoložljivi dohodek ohranja pozitivno rast, so se pa znižali družinski in socialni prejemki in drugi dohodki.


Kazalec predstavlja povprečno razpoložljivi dohodek gospodinjstva po vrstah dohodka, po dohodkovnih razredih (kvintilih) in po statističnih regijah ter zgornjih mejah dohodkovnih razredov. Prikazuje tudi zmožnosti varčevanja in investiranja gospodinjstev ter prag tveganja revščine.

Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, denarne transferje, prejete od drugih gospodinjstev), od katerih se odštejejo transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tako izračunanemu denarnemu dohodku se prišteje tudi del dohodka v naravi (boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene in del vrednosti lastne proizvodnje samozaposlenih, tj. vrednost izdelkov, prenesenih v gospodinjstvo iz lastne delavnice, podjetja ali trgovine).


Grafi

Slika PG14-1: Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
Dohodek iz dela [%] Pokojnine z dodatki [%] Družinski in socialni prejemniki [%] Drugi dohodki [%]
2008 68 20 10,70 1,40
2010 66,40 20,50 11,40 1,80
2011 65,70 20,90 11,50 1,90
2012 64,70 21,70 11,60 2
2014 63,80 22,60 10,60 2,90
2015 64,50 22,70 10,20 2,70
2018 65,70 22,20 9,90 2,20
2019 67,30 21,20 9,30 2,20
2020 66,20 21 9,50 3,30
2021 66,90 22,50 7,80 2,70
Slika PG14-2: Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
1. kvintil [%] 2. kvintil [%] 3. kvintil [%] 4. kvinitl [%] 5. kvintil [%]
2008 10 14,70 18,20 22,60 34,50
2010 9,80 14,60 18,20 22,70 34,70
2012 9,70 14,70 18,20 22,50 34,80
2013 9,40 14,60 18,20 22,60 35,20
2014 9,20 14,40 18,10 22,60 35,70
2016 9,60 14,50 18,20 22,60 35,10
2017 9,70 14,70 18,30 22,60 34,70
2018 10 14,80 18,20 22,50 34,50
2020 10,10 14,70 18,20 22,40 34,60
2021 10,20 14,80 18,20 22,40 34,40
Slika PG14-3: Zgornje meje dohodkovnih razredov
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
1. kvintil [EUR] 2. kvintil [EUR] 3. kvintil [EUR] 4. kvintil [EUR] 5. kvintil [EUR]
2008 4874 6186 7583 9708 0
2009 5378 6800 8302 10461 0
2011 5458 6965 8564 10837 0
2013 5344 6911 8425 10807 0
2014 5298 6930 8533 10996 0
2015 5499 7160 8743 11231 0
2017 5714 7441 9049 11483 0
2018 6087 7733 9359 11873 0
2019 6485 8255 10053 12842 0
2020 6732 8555 10500 13315 0
2021 7184 9026 10975 13980 0
Slika PG14-4: Razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva po statističnih regijah (po socialnih transferjih)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
Pomurska [EUR] Podravska [EUR] Koroška [EUR] Savinjska [EUR] Zasavska [EUR] Posavska [EUR] Jugovzhodna Slovenija [EUR] Osrednjeslovenska [EUR] Gorenjska [EUR] Primorsko-notranjska [EUR] Goriška [EUR] Obalno-kraška [EUR]
2008 6366 6897 6900 7163 7734 6567 6933 8452 7771 7616 8039 7868
2009 6836 7799 7343 7902 8035 7258 7630 9108 8561 8194 8374 8289
2010 7099 7852 7194 7936 8468 7537 7883 9351 8418 8387 8304 8350
2014 7693 8196 7995 8175 8215 7916 8091 9377 8479 8453 8338 8853
2017 8440 8459 8585 8486 8635 8360 8880 9859 8940 8996 8871 9847
2018 8571 8882 8756 8790 9170 8934 9417 10222 9509 8703 8907 9818
2019 9541 9734 9558 9526 9834 9530 9968 10952 10202 9725 9799 10194
2020 9411 10037 9668 10052 9959 10463 10222 11349 10620 9078 10754 10946
2021 10140 10806 10909 10820 10332 10549 10955 11877 10750 9671 10187 10638
Slika PG14-5: Prag tveganja revščine
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
Enočlansko gospodinjstvo [Evro ] Štiričlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) [Evro] Dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi) [Evro ]
2005 5278 11085 7917
2007 5944 12483 8916
2008 6536 13725 9804
2009 7118 14949 10677
2014 7146 15006 10719
2016 7396 15532 11094
2017 7628 16019 11442
2918 7946 16687 11919
2019 8440 17724 12660
2020 8864 18615 13296
2021 9249 19423 13874
Slika PG14-6: Varčevanje in investiranje gospodinjstev
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (28. 08. 2022)

Prikaži podatke
Stopnja varčevanja gospodinjstev [%] Stopnja investiranja gospodinjstev [%]
1995 11,60 8,70
1997 14,40 9,40
2005 16,20 9,10
2006 17,50 10,10
2008 16,30 10,50
2009 14 7,80
2010 12,70 6,80
2013 11,20 5,50
2017 12,90 6,20
2019 13,20 6,30
2020 22,50 5,50
2021 18,40 6,10

Cilji

Cilj 3: Dostojno življenje za vse

Cilj 1: Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu

Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med državami


Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po poplačilu vseh obveznosti. Gospodinjstva ga namenijo ali za nakupe ali za varčevanje ali pa naložbe.

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka

Dve tretjini razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev predstavlja dohodek iz dela, pokojnine predstavljajo dohodek več kot  petini gospodinjstev, družinski in socialni prejemki se rahlo znižujejo in so leta 2021 predstavljali 7,8 % razpoložljivega dohodka, preostalih finančnih virov je okoli 2 %. Podatki SURS kažejo, da je bil dohodek iz dela v prvem  letu opazovanega obdobja, 2008,  najvišji in je dosegel najnižjo raven v letu 2014, nato pa začel rahlo naraščati. Družinski in socialni prejemki so leta 2008 predstavljali 10,7 % dohodka gospodinjstva, dosegali deleže okrog 11 % v obdobju med 2010 in 2013, nato pa začeli upadati in v letu 2021 pristali pri najnižji stopnji 7,8 %. Pokojnine so v opazovanem obdobju ves čas rahlo rasle iz deleža 20 % prihodkov gospodinjstev leta 2008 do 22,5 % leta 2021. Prav tako so ves čas rahlo naraščali drugi dohodki (1,4 % leta 2008 ter 2,7 % leta 2021), pri čemer pa je zabeležen najvišji delež leta 2020 s 3,3 %. (Drugi dohodki so npr. dohodki iz kapitala, razlika med prejetimi in danimi transferji med gospodinjstvi, dohodki otrok, davek na premoženje, razlika med doplačili in vračili dohodnine).

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih

V opazovanem obdobju (2008-2021) se razpoložljivi dohodek v vseh petih kvintilnih razredih ohranja sorazmerno enako visok. Seveda je najnižji v 1. kvintilnem razredu (10 %) in najvišji v 5. kvintnem razredu (34 %) – podatki so za leto 2021.

Zgornje meje dohodkovnih razredov (EUR)

Zgornja meja dohodkovnih razredov letnega dohodka na člana gospodinjstva je bila leta 2008 za 1. kvintni razred 4.874,00 eur, za 2. kvintni razred 6.186,00 eur, za 3. razred 7.583,00 eur in za 4. kvintni razred 9.708,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Leta 2021 je bila zgornja meja 1. dohodkovnega razreda 7.184,00 eur, za 2. kvintni razred 9.026,00 eur, za 3. razred 10,975,00 eur in za 4. kvintni razred 13.980,00 eur; peti razred ni omejen navzgor. Zgornja meja dohodkovnih razredov se je v opazovanem obdobju poviševala, razen v obdobju po recesiji med leti 2013 in 2015. Podatek tudi kaže, da je razlika med zgornjo mejo 1. in 4. dohodkovnega razreda skoraj dvakratna.

Razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva po statističnih regijah (po socialnih transferjih)

Tako v Sloveniji kot v vseh statističnih regijah razpoložljivi dohodek gospodinjstev ves čas rahlo raste, z nekaterimi manjšimi izjemami. Leta 2021 je bil povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva v Sloveniji 10.989,00 eur. Vendar se je najmanj povečal v Posavju in Zasavju in prvič v vseh letih opazovanja je bil zaznan upad razpoložljivega dohodka v Goriški in Obalno-kraški regiji.

Prag tveganja revščine

Prag tveganja revščine je leta 2005 za enočlansko gospodinjstvo znašal 5.278,00 eur, leta 2021 pa 9.249,00 eur. Za dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi) je prag tveganja revščine znašal 7.917,00 eur in leta 2021 13.847,00 eur. Za štiričlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) je leta 2005 prag tveganja revščine znašal 11.085,00 eur in leta 2021 19.423,00 eur.

Prag tveganja revščine se ves čas rahlo dviguje. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.

Varčevanje in investiranje gospodinjstev

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je na splošno višja od stopnje investiranja.

Potrošnja gospodinjstev se je v letih 2014–2019 povečevala, v letu 2020 pa so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo glede na leto 2019 nominalno znižali za 10,3 % (ali za 2,6 mrd. EUR). To je bilo največje znižanje doslej in prvo po letu 2013. Ključni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev širjenja virusa, saj so gospodinjstva nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev, ki so jih prvotno nameravala opraviti v tem obdobju, morala zaradi zaprtja preložiti. Gospodinjstva so hkrati z izrednim upadom potrošnje močno povečala varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 25,1-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,6 %), in za 11,7 odstotne točke višja kot v letu 2019. Povečanje stopnje varčevanja v celotnem letu 2020 je bilo največje povečanje doslej. Vendar podatki za leto 2021 kažejo že nekoliko nižjo stopnjo varčevanja, kar je očitno posledica »milejših« ukrepov zaradi pandemije. In tudi nekoliko povečano stopnjo naložb v primerjavi z letom 2020.

Politični okvir

Nekatere države članice EU so sprejele tudi ukrepe za spodbujanje dolgoročnega varčevanja in naložb gospodinjstev. V nekaterih državah so bile sprejete pokojninske sheme s samodejnim članstvom. Druge so uvedle namenske varčevalne račune za podporo financiranju dolgoročnih naložbenih projektov z (državno) zajamčenim stalnim donosom in v nekaterih primerih z določenimi davčnimi ugodnostmi. Sredstva na teh računih se nato vlagajo v javno koristne projekte, kot so bolnišnice, socialna stanovanja in univerze.

Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je pomemben izvajalec politike na področju varstva okolja v Sloveniji. Nudi subvencije in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe, kot so prehod na obnovljive vire energije, učinkovita raba energije, ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami ter trajnostna mobilnost. V okviru Eko sklada deluje tudi ENSVET, mreža neodvisnih strokovnjakov in energetskih svetovalcev, ki nudijo celovite rešitve in pomoč pri naložbah. Pri njih se lahko naročite tudi na brezplačno energetsko svetovanje.

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje, saj so ravno gospodinjstva tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje z našimi odločitvami o tem, kje in kako bomo živeli, kaj bomo jedli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas, koliko in s čim se bomo prevažali, kaj in koliko bomo nakupovali. Seveda je izbor le-teh že v mnogočem pogojen z obstoječimi danostmi (prometna infrastruktura, poselitev, oddaljenost delovnih mest in trgovin ipd.), vendar je tudi znotraj obstoječega mogoče najti bolj uravnotežen način življenja. Postajamo izrazito potrošniška družba, saj je potrošnja postala naš način življenja, nakupovanje pa obred. Trajnostna potrošnja se tiče našega življenjskega sloga. Spreminjanje sedanjih ne-trajnostnih vzorcev življenja, obnašanja, ravnanja in vrednot je eden ključnih pogojev za trajnostni razvoj.


Metodologija

Cilji povzeti po:  

Cilj 3: Dostojno življenje za vse: Strategija razvoja Slovenije 2030: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

Cilj 1: Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu, in Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med državami, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/publikacije/Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Vir za izračun kazalnikov dohodka, revščine in socialne izključenosti so podatki iz letnega statističnega raziskovanja Življenjski pogoji (ang. SILC – Statistics on Income and Living Conditions). To raziskovanje temelji na uredbah Evropske komisije in se izvaja v vseh državah članicah EU, zato so podatki vseh držav članic EU med seboj neposredno primerljivi. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v letu 2005.

Podatke zbirajo v letnem statističnem raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC - ang. Statistics on Income and Living Conditions). Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8141

Zaradi epidemije covida-19 so bili podatki z anketnim vprašalnikom pridobljeni v dveh obdobjih leta 2020 (od 15. januarja do 15. marca in od 15. maja do 15. septembra); za vsa prejšnja leta so bili pridobljeni v prvi polovici posameznega leta (januar–junij).

- Izračuni dohodka temeljijo na letnem (neto) razpoložljivem dohodku gospodinjstva (brez dohodka v naravi). Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, denarne transferje, prejete od drugih gospodinjstev), od katerih se odštejejo transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (od 2013 naprej brez dohodka v naravi).

- Povprečni dohodek na gospodinjstvo (po vrstah dohodka) je količnik med vsoto posamezne vrste dohodka in številom vseh zasebnih gospodinjstev v Sloveniji.

- Povprečni dohodek na člana gospodinjstva (po vrstah dohodka) je količnik med vsoto posamezne vrste dohodka in številom vseh oseb, ki prebivajo v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji.

- Neenakost porazdelitve dohodka SURS prikazuje z razmerjem kvintilnih razredov in z Ginijevim količnikom. Čim višja sta, tem večja je neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi. Razmerje kvintnih razredov (80/20) je razmerje med vsoto ekvivalentnega razpoložljivega dohodka oseb v najvišjem in najnižjem kvintilnem razredu. Osebe se razvršča v pet kvintilnih razredov glede na (neto) razpoložljivi dohodek na ekvivalentnega odraslega člana gospodinjstva. V prvem kvintilnem razredu je 20 % oseb iz gospodinjstev z najnižjim ekvivalentnim dohodkom, v petem kvintilnem razredu pa 20 % oseb iz gospodinjstev z najvišjim ekvivalentnim dohodkom.

- Prag tveganja revščine se določi (izračuna) kot 60 % mediane ekvivalentnega (neto) razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev, pri čemer se upošteva t. i. prilagojena OECD-jeva ekvivalenčna lestvica. Objavlja se za enočlansko gospodinjstvo (tj. za odraslo osebo, ki živi sama), za dvočlansko gospodinjstvo (dve odrasli osebi) in za štiričlansko gospodinjstvo (dve odrasli osebi in dva otroka, mlajša od 14 let).

- Stopnja varčevanja gospodinjstev je izračunana v %: bruto varčevanje/bruto razpoložljivi dohodek
(popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov - D8 je vključen). Stopnja investiranja gospodinjstev je izračunana v %: Bruto investicije v osnovna sredstva/bruto razpoložljivi dohodek (popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov - D8 je vključen). Dosegljivo na: BDP in nacionalni računi; Nefinančni sektorski računi. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8244

- Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je za države podpisnice Agende 2030, med katerimi je tudi Slovenija, zavezujoče. SURS približevanje Slovenije 17 ciljem trajnostnega razvoja spremlja z določenimi kazalniki, med katerimi je tudi prilagojeni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v standardih kupne moči. https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-10.-zmanj%C5%A1ati-neenakosti-znotraj-dr%C5%BEav-in-med-njimi/10.2-realni-prilagojeni-bruto-razpolo%C5%BEljivi-dohodek-gospodinjstev-na-prebivalca-v-skm

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: podatki v kazalcu so preračunani v deležih in denarnih vrednostih.

Kazalnike dohodka, revščine in socialne izključenosti SURS objavlja za leto, v katerem se izvede raziskovanje Življenjski pogoji (SILC), podatki o dohodku za izračun teh kazalnikov pa so iz leta pred tem, tj. iz leta pred izvedbo raziskovanja SILC.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po vrstah dohodka

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867325S.px

 

2008 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

 

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih razredih

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867332S.px

 

2008 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

 

Zgornje meje dohodkovnih razredov

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867330S.px

 

2008 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

 

Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva po statističnih regijah

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867385S.px

 

2008 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

 

Prag tveganja revščine

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867106S.px

 

2005 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

Da

Stopnja varčevanja in investiranja gospodinjstev

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0325203S.px

 

1995 - 2021

Druga polovica leta

Letno

28. 8. 2022

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2 in 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• SURS, 2021, Razpoložljivi dohodek na prebivalca po regijah, https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9905

• SURS, 2021, Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji, https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9917

• SURS, 2021, Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja za Slovenijo, https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/10014

• Klemenčič,  Ksenija Saražin, Revščina, Kakovostna starost, let. 15, št. 1, 2012, (95–96) © 2012 Inštitut Antona Trstenjaka, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-11A4D5U6/16125664-0d85-4412-8167-221bb6eaef28/PDF

 


Related indicators