KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Narava in biotska pestrost
  3. Indeks ptic kmetijske krajine

[NB14] Indeks ptic kmetijske krajine
State

Ključno sporočilo
Neutral

Za obdobje 2008-2022 indeks ptic kmetijske krajine znaša 73,9, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih.

Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Spremljamo dolgoročne populacijske trende, monitoring je zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2022 152 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela. Kazalec prikazuje indeks števila parov za indikatorske vrste kmetijske krajine, generaliste in travniške vrste (geometrična povprečja teh skupin vrst).

Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Viri:

DOPPS-SIPKK

Prikaži podatke
Indikatorske vrste kmetijske krajine[indeks (100=2008)] Generalisti[indeks (100=2008)] Travniške vrste[indeks (100=2008)]
2008 100 100 100
2009 95,20 97,10 93,30
2010 80,80 92,20 67,80
2011 82,90 98,80 70
2012 85,50 101,10 65,70
2013 81 89,20 63,20
2014 79,10 93,60 60,30
2015 72,10 85,60 57,10
2016 75,60 88,40 60,20
2017 76 91,90 56,50
2018 79 89,40 60,10
2019 77 91,30 61,10
2020 81,30 93,20 60,70
2021 76,30 95 55,60
2022 73,90 87,20 56,30

Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini v izhodiščnem letu (2008).

SIPKK za leto 2022 znaša 73,9 %, kar je za 2,4 % manj kot v letu 2021. Indeks travniških ptic je porasel za 0,7 %. Analiza glajene krivulje nam pokaže, da ima SIPKK v obdobju 2008–2022 SIPKK zmeren upad in sicer v celotnem obdobju za 23,9 ± 2,4 %. Trend SIPKK v obdobju 2008–2014 je zmeren upad, v obdobju 2014–2022 pa je stabilen. Indeks generalistov prav tako kaže zmeren upad, vendar bistveno manjši, za skupno 8,3 ± 2,3 %. Travniške vrste so upadle za 44,2 ± 3,2 %, v zadnjih osmih letih se je trend prav tako stabiliziral. Primerjava nam pokaže, da je trend SIPKK statistično značilno manjši od trenda generalistov, prav tako je manjši od generalistov trend travniških vrst.

Indeks je v zadnjih osmih letih stabilen, vendar je treba biti pri interpretaciji tega trenda previden, saj je lahko kratkoročni trend posledica vremenskih in klimatskih razmer (nenavadno mile zime), razmer na prezimovališčih (intenzivnost ilegalnega lova) ter ostalih vplivov. Takšen razvoj sicer (če se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih) lahko vidimo kot pozitiven obrat k izboljšanju biodiverzitete kmetijske krajine, a trenutno serija podatkov, ki jo imamo na voljo še kaže celoten trend kot »zmeren upad« in precejšnje zmanjšanje populacije v obdobju 2008-2022. Trenutno izboljšanje tako še ne kaže nujno izboljšanja dolgoročnega trenda.

Ključne ugotovitve monitoringa:

  • trend kmetijskih vrst ptic je zmeren upad; v zadnjih osmih letih (od leta 2014 naprej) je trend stabilen, enako velja za travniške vrste
  • tako indeks kmetijskih vrst v celoti (73,9 %) kot indeks travniških vrst (56,3 %) sta še vedno zelo nizka glede na izhodiščno stanje v letu 2008
  • upadajo tudi generalisti, vendar zelo počasi (indeks 87,2 %)
  • večina upada ptic kmetijske krajine je nastala zaradi upada travniških vrst; trend netravniških vrst in generalistov je zelo podoben in se ne razlikuje statistično značilno
  • najnižje indekse imajo znotraj indeksa travniških vrst naslednje vrste: repaljščica (31,9), repnik (33,2), poljski škrjanec (42,1) in drevesna cipa (50,5); značilnost teh vrst je, da so vezane v precejšnjem delu svojega habitata na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov oziroma ekstenzivno obdelovanih njiv (poljski škrjanec)
  • na trende vrst njihov selitveni status verjetno ne vpliva
  • dolgotrajna suša v letu 2022 je imela verjetno vrstno specifičen vpliv na gnezditev ptic kmetijske krajine, prav tako neugodne razmere za selitev v prvi polovici aprila (močen JV veter), vendar je težko določiti, v kateri smeri je deloval ta vpliv na celoten indikator
  • naravovarstveni KOPOP (in EK) ukrepi sicer imajo določene pozitivne učinke, predvsem na stabilizacijo trenda, a je njihov vpiv na populacije ptic trenutno premajhen, da bi dosegli izhodiščno vrednost SIPKK, kar gre verjetno pripisati predvsem še vedno razmeroma nizkemu obsegu izvajanja; načrtovane Ekosheme in ukrepi, ki jih predvideva Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, bodo verjetno pozitivno vplivali na trende ptic kmetijske krajine, nujna pa je ob tem tudi intenzivna promocijska kampanja.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

 

1.1.Cilji in pravne podlage

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

opredeljuje ptice kot

  1. »Ptice kmetijske krajine in žuželke, zlasti opraševalci, so ključni kazalniki zdravja kmetijskih ekosistemov ter so ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost.«

4. ključna zaveza pa je:

  1. »Vsaj 10 % kmetijskih površin bo vključenih med visokoraznovrstne značilnosti pokrajine.«

Evropska komisija, 2020. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1590574123338&uri=C….

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem in nacionalnem nivoju, del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI - Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (Priloga 3 – NB14)[1], predvideva kot enega od kazalnikov za okoljski cilj C6 - Dolgoročno ohranjanje in kjer je mogoče povečanje biotske raznovrstnosti, tudi »Indeks ptic kmetijske krajine – NB14«.

 

 

 

    1. Izvorna baza podatkov oz. vir:

Kmecl P, Gamser M (2022): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2022. – DOPPS, Ljubljana.

 

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

    1. Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

    1. Datum zajema podatkov za kazalec:

15. december 2022

    1. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Kazalec je rezultat monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) v obdobju 2008–2022 (15 let). Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je dva kilometra, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen – prvi popis 1.4.-5.5. ter drugi popis 6.5.-30.6. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor transektov je poljuben, vendar iz vnaprej določenega nabora ploskev. Vsak izbrani transekt je nato vklučen v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisan. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Nabor ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2022 popisali 152 transektov. V letu 2022 smo popisali 125 transektov. Manjkajoče podatke smo določili z interpolacijo (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so transekti razporejeni relativno enakomerno po kmetijski krajini v Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl & Gamser (2022).

    1. Metodologija obdelave podatkov

Analizo indeksov in trendov posameznih vrst smo naredili s programom R (R Core Team 2020), paketom rtrim (Bogaart et al. 2020) in dodatno programsko kodo (de Zeeuw 2019), ki omogoča sočasno analizo vseh vrst, zabeleženih v monitoringu za določitev SIPKK, in obenem potrebne nastavitve glede ključnih parametrov analize. Paket rtrim je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat rednega letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi metode GEE (Pannekoek & van Strien 2009). Za vsako enoto vrsta / transekt / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu 2008.

 

Rtrim izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na transektih / letih, manjkajoče transekte / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Multiplikativni skupni naklon (trend) za posamezne vrste ptic program razvrsti v kategorije na podlagi kriterijev naklona in intervala zaupanja. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). Trend sestavljenega indeksa, njegove letne standardne napake in razlike med trendi skupin vrst smo izračunali s pomočjo Monte Carlo simulacije. Z namenom primerjave trendov smo vrste razdelili v različne kategorije: generaliste ter znotraj kmetijskih vrst še na travniške in netravniške vrste ter selivke in neselivke. V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl et al. 2020, Kmecl & Gamser 2021).

    1.  Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države:

 

Drugi viri in literatura:

 

Bibby CJ, Burgess ND, Hill DA (1992) Bird Census Techniques. Academic Press, London.

Bogaart P, van der Loo M, Pannekoek J (2020) rtrim: Trends and Indices for Monitoring Data. R package version 2.1.1. https://CRAN.R-project.org/package=rtrim

de Zeeuw M (2019): RTRIM-shell. Version RTRIM-shell_v1.3. Tool to run rtrim (= TRIM in R) for multiple species and subsets of sites. rtrim@cbs.nl, Statistics Netherlands.

Denac K, Figelj J, Mihelič T (2006) Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. DOPPS, Ljubljana.

Kmecl P, Gamser M (2022): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2022. – DOPPS, Ljubljana.

Kmecl P, Gamser M, Šumrada T (2020): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2020. – DOPPS, Ljubljana.

Pannekoek J, van Strien AJ (2009) TRIM 3 Manual. Statistics Netherlands, Voorburg.

R Core Team (2020) R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. https://www.R-project.org/

 

[1] https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027

Datum zajema podatkov
Datum zadnje osvežitve
07.03.2023
Avtor(ji)

dr. Primož Kmecl, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)