Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, prikrajšanost in  prenaseljenost stanovanj (slednja dva tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih ter opremljenost naprav z energijskimi nalepkami in vire za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

Stavbe v svoji življenjski dobi različno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov ter energije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije zaradi ogrevanje največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj - relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

Stanovanjske razmere

Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:

• slabo stanje stanovanja (težave s streho, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi);
• ni primernega ogrevanja (gospodinjstvo si finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja);
• pretemno stanovanje (ni dovolj dnevne svetlobe);
• težave s hrupom (sosedov ali hrupa z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.);
• onesnaženost okolja (težave zaradi onesnaženosti okolja, umazanije ali drugih okoljskih problemov, ki jih povzročata promet in industrija);
• kriminala (težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma).

V opazovanem obdobju od 2008 do 2017 so se vsi elementi stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še zlasti glede slabega stanja (31:23) in osvetljenosti stanovanj (12:5). Vrednosti preostalih kazalnikov stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih niso bistveno spremenila in še posebej to velja za težave s hrupom in onesnaženostjo okolja (17 % oz. 14 % v letu 2017) ter kriminala (8%).

Stanovanjska prikrajšanost

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:

1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);

2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);

3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);

4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).

V letu 2017 je bilo dobrih 75 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov. Več kot petina (21,7 %) oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Kar 2,4 % oseb nima kadi ali prhe v stanovanju.

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva: med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki (po podatkih SURS), se je namreč s tovrstnimi težavami spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 %. Torej ima relativno velik del gospodinjstev slabšo kakovost stanovanjskih razmer oziroma kakovost bivanja.

Prenaseljenost stanovanj

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva.

Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2017 nekoliko znižala in je za 2 odstotni točki zrasla le v drugem najnižjem dohodkovnem razredu. Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2017 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (18,9 % in 17,3 %). Hkrati pa podatki kažejo, da v vsaki tretji enostanovanjski stavbi živi samo en stanovalec.

Starost stanovanj

Več kot polovica stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom). Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

Splošni podatki o stanovanjih

Leta 2015 je bilo v Sloveniji 845.400 stanovanj, od tega 674.500 naseljenih. V več kot 162.000 stanovanjih, velikih povprečno 64 m2, je živela po ena oseba. Sicer so v stanovanjih v povprečju živeli trije prebivalci. Lastniki večine stanovanj (91 %) so fizične osebe. Skoraj dve tretjini stanovanj se nahaja v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, ki so v povprečju merila skoraj 100 m2.

Po podatkih SURS iz leta 2014 je imela skoraj dve tretjini stanovanj en avtomobil, povprečna starost avtomobila je bila 9,2 leti. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 11,7 % in s sprejemniki sončne energije 6,6 %. Petina stanovanj je bila klimatiziranih in od tega jih je 40,7 % klimatske naprave uporabljalo za hlajenje in ogrevanje. Povprečna ogrevana površina v stanovanju je bila 73,5 m2.

Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%).

Opremljenost stanovanj z najbolj klasičnimi električnimi aparati je visoka. Primerjava med letoma 2010 in 2014 je pokazala, da se je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami precej povečala (vsaj za petino v štirih letih). Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami, zlasti s tistimi v najvišjih energijskih razredih (A++ in A+++), relativno nizka.

Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ).

Pri podatkih SURS o virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali zlasti raba električne energije in toplota iz okolice ter zemeljski plin in sončna energija, medtem ko se je poraba lahkega kurilnega olja v obdobju 2009 – 2016 več kot prepolovila, delež premoga je majhen. V enakem obdobju sta se zmanjšala vira daljinsko ogrevanje in lesna goriva.

Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah; kar je zelo pomembno saj najrevnejša gospodinjstva samo za tekoče stroške ogrevanja porabijo skoraj 20 % svojih sredstev (kazalec PG02 Gospodinjstva).

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU

Leta 2016 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 16,6% prebivalstva EU 28. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (48,4). Nasprotno pa so najnižje stopnje prenaseljenosti zabeležene za Ciper (2,4%), Malto (2,9%), Irsko (3,2%), Belgijo (3,7%) in Nizozemsko (4,0%), sedem drugih držav članic je poročalo o manj kot 10,0% njihovega prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih. Slovenija (12,6 %) se uvršča na 15. mesto med državami članicami.

Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)

V EU-28 je 4.8% prebivalstva utrpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost v letu 2016. Štiri države članice EU, kjer se je leta 2016 več kot 1 od 10 prebivalcev soočil s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Bolgarija je imela stopnjo 11,6%, v Latviji 14,6%, na Madžarskem 16,9%, najvišjo stopnjo so imeli v Romuniji, 19,8%. Nasprotno se je le 1,0% ali manj prebivalstva na Finskem in na Irskem soočil s hudim pomanjkanjem stanovanj v letu 2016. Med državami članicami EU so največji porast deleža ljudi, ki se soočajo s hujšo prikrajšanostjo stanovanj, poročali za Madžarsko in Belgijo, in sicer za 1,4 in 1,0 točke med letoma 2015 in 2016. Največji padec med državami članicami se je dogodil v Italiji, ki se je zmanjšal za 2,0 točke, medtem ko so se na Danskem in v Sloveniji zmanjšale za 1,1 točke; na Islandiji se je zmanjšalo za 1,0 točko.

Slovenija se po stanovanjski prikrajšanosti uvršča na nezavidljivo 11. mesto med državami članicami.

Politični okvir 

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko sklada za trajnostni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

Vplivi na okolje

K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6% vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se  40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.

V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.

V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino enodružinskih in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.