Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.
Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, stopnjo stanovanjske prikrajšanosti in prenaseljenosti (slednji dve tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih, stanovanjski standard ter porabo energije in virov v gospodinjstvih.
Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva. Kvintilov je pet: v prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.
Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti.
Statistični urad Republike Slovenije (30. aprila 2021)
Slabo stanje stanovanja [%] | Pretemno stanovanje [%] | Težave s hrupom [%] | Onesnaženost okolja [%] | Prisotnost kriminala [%] | |
---|---|---|---|---|---|
2008 | 31 | 12 | 20 | 21 | 9 |
2011 | 35 | 13 | 18 | 20 | 9 |
2013 | 28 | 7 | 13 | 16 | 9 |
2014 | 30 | 6 | 14 | 16 | 10 |
2015 | 27 | 6 | 14 | 16 | 10 |
2017 | 23 | 5 | 14 | 17 | 8 |
2018 | 23 | 6 | 15 | 17 | 8 |
2019 | 21 | 5 | 15 | 16 | 8 |
Statistični urad Republike Slovenije (30. aprila 2021)
Slabo stanje stanovanje [%] | Kad ali prha v stanovanju [%] | Stranišče za lastno uporabo [%] | Pretemno stanovanje [%] | Niso prikrajšani [%] | |
---|---|---|---|---|---|
2005 | 19 | 1,70 | 1,70 | 7 | 70,60 |
2007 | 17,50 | 1 | 1,10 | 9,50 | 70,90 |
2008 | 30,20 | 0,90 | 0,80 | 11,80 | 56,30 |
2011 | 34,70 | 0,60 | 0,50 | 12,10 | 52,10 |
2013 | 27 | 0,60 | 0,50 | 6,50 | 65,40 |
2016 | 23,80 | 0,40 | 0,30 | 4,70 | 70,80 |
2017 | 22 | 0,30 | 0,20 | 4,50 | 73 |
2018 | 22,70 | 0,20 | 0,20 | 5,20 | 71,70 |
2019 | 20,60 | 0,10 | 0,10 | 4,20 | 75 |
Statistični urad Republike Slovenije (30. aprila, 2021)
1. kvintil [%] | 2. kvintil [%] | 3. kvintil [%] | 4. kvintil [%] | 5. kvintil [%] | |
---|---|---|---|---|---|
2011 | 25,30 | 20,50 | 18,90 | 13,90 | 6,60 |
2012 | 25,90 | 19,70 | 17,50 | 12,80 | 7,20 |
2013 | 23,90 | 17,20 | 18 | 11,80 | 7,10 |
2014 | 24,40 | 18,30 | 14,30 | 11,60 | 5,40 |
2015 | 21,40 | 18,20 | 12,90 | 9,80 | 6 |
2016 | 19,90 | 15,30 | 13,20 | 8,90 | 5,40 |
2017 | 18,90 | 17,30 | 12,80 | 9,60 | 5,60 |
2018 | 19,50 | 16,20 | 12,20 | 9,20 | 5,40 |
2019 | 17,30 | 15,40 | 11,20 | 9,80 | 4,10 |
Statistični urad Republike Slovenije (30. aprila 2021)
med 1919 in 1945 | med 1946 in 1960 | med 1961 in 1970 | med 1971 in 1980 | med 1981 in 1990 | med 1991 in 2000 | med 2001 in 2005 | med 2006 in 2010 | med 2011 in 2015 | med 2016 in 2020 | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2018 | 56998 | 79832 | 122113 | 174693 | 139361 | 63134 | 32669 | 44460 | 15620 | 8456 |
Statisticni urad Republike Slovenije (30. aprila 2021)
Povprečno število oseb v stanovanju (število) [število] | Povprečna ogrevana površina v stanovanju (m2) [m2] | Delež klimatiziranih stanovanj (%) [%] | … od tega delež uporabe klimatskih naprav za hlajenje in ogrevanje (%) [%] | Delež stanovanj s toplotno črpalko (%) [%] | Delež stanovanj s sprejemniki sončne energije (%) [%] | Povprečna površina sprejemnikov soncne energije (m2) [m2] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
2010 | 2,70 | 70,90 | 16,10 | 42,80 | 4,70 | 4,70 | 6,90 |
2014 | 2,50 | 73,50 | 19,90 | 40,70 | 11,70 | 6,60 | 6,40 |
2019 | 2,60 | 76,10 | 29,40 | 46,70 | 15 | 6 | 8,50 |
Statisticni urad Republike Slovenije (30. aprila 2021)
Število stanovanj [število] | Število stanovanj na 1.000 prebivalcev [število] | Število stanovanj brez počitniških in sezonskih [število] | Povprečna uporabna površina (m2) stanovanja [m2] | Delež tri ali večsobnih stanovanj (%) [%] | Delež stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC (%) [%] | Delež stanovanj v zasebni lasti (%) [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1971 | 477273 | 276 | 471076 | 56,80 | 33,60 | 42 | 72,30 |
1981 | 608226 | 321 | 585780 | 63,90 | 44,20 | 68 | 68,60 |
1991 | 683137 | 357 | 652422 | 68,50 | 50,10 | 85 | 69,90 |
2002 | 777772 | 396 | 743411 | 75,70 | 52,90 | 87,20 | 89,40 |
2011 | 844656 | 412 | 823916 | 80,40 | 61,10 | 91,40 | 93,40 |
2015 | 845415 | 410 | 825156 | 81,10 | 61,10 | 92,40 | 94 |
2018 | 852181 | 412 | 832285 | 82,20 | 62,30 | 92,80 | 94,20 |
Statistični urad Republike Slovenije, Preračun Institut ''Jožef Stefan" - Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU) (30. aprila 2021)
Ekstra lahko kurilno olje [TJ] | Zemeljski plin [TJ] | Lesna goriva [TJ] | Utekočinjeni naftni plin [TJ] | Električna energija [TJ] | Premog [TJ] | Daljinska toplota [TJ] | Sončna energija [TJ] | Toplota iz okolice [TJ] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2003 | 17632 | 3615 | 19724 | 2304 | 10829 | 282 | 4118 | 196 | 45 |
2008 | 11375 | 4279 | 23087 | 1824 | 11455 | 71 | 4166 | 259 | 224 |
2011 | 8934 | 4741 | 23074 | 1641 | 11560 | 6 | 3743 | 373 | 455 |
2013 | 6383 | 4789 | 23197 | 1265 | 11623 | 2 | 3409 | 426 | 835 |
2014 | 5195 | 3710 | 19124 | 1030 | 11252 | 1 | 2798 | 429 | 872 |
2016 | 4671 | 4815 | 21805 | 1319 | 11736 | 1 | 3435 | 440 | 1425 |
2018 | 4024 | 4646 | 18243 | 1189 | 12124 | 0 | 3139 | 443 | 1596 |
2019 | 4096 | 4427 | 17101 | 1142 | 12308 | 0 | 3093 | 443 | 1659 |
Eurostat (30. aprila 2021)
Evropska unija (27) [%] | Belgija [%] | Bolgarija [%] | Češka [%] | Danska [%] | Nemčija [%] | Estonija [%] | Irska [%] | Grčija [%] | Španija [%] | Francija [%] | Hrvaška [%] | Italija [%] | Ciper [%] | Latvija [%] | Litva [%] | Luksemburg [%] | Madžarska [%] | Malta [%] | Nizozemska [%] | Avstrija [%] | Poljska [%] | Portugalska [%] | Romunija [%] | Slovenija [%] | Slovaška [%] | Finska [%] | Švedska [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2019 | 17,10 | 5,70 | 41,10 | 15,40 | 10 | 7,80 | 13,90 | 3,20 | 28,70 | 5,90 | 7,70 | 38,50 | 28,30 | 2,20 | 42,20 | 22,90 | 7,10 | 20,30 | 3,70 | 4,80 | 15,10 | 37,60 | 9,50 | 45,80 | 11,60 | 34,10 | 7,70 | 15,60 |
Eurostat (30. aprila 2021)
EU-27 [%] | Avstrija [%] | Belgija [%] | Bolgarija [%] | Češka [%] | Ciper [%] | Danska [%] | Estonija [%] | Finska [%] | Francija [%] | Grčija [%] | Hrvaška [%] | Irska [%] | Italija [%] | Latvija [%] | Litva [%] | Luksemburg [%] | Madžarska [%] | Malta [%] | Nemčija [%] | Nizozemska [%] | Poljska [%] | Portugalska [%] | Romunija [%] | Slovaška [%] | Slovenija [%] | Španija [%] | Švedska [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2019 | 4,80 | 3 | 1,90 | 8,90 | 1,90 | 1,30 | 1,70 | 2,70 | 0,90 | 2,30 | 6 | 5,90 | 1,10 | 5 | 12,70 | 7,80 | 2 | 7,80 | 1,30 | 2,10 | 1,50 | 7,90 | 4,10 | 14,20 | 3,60 | 3,90 | 1,70 | 2,60 |
Ključna cilja do leta 2030, ki sta opredeljena v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050), sta:
• Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.
• Obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vsaj 2/3 rabe energije v stavbah do leta 2030 (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote).
Cilji iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 so:
Stavbe v svoji življenjski dobi različno, a močno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov oz. materialov ter energije, nastajajo večje količine odpadkov. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije in virov največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in izjemno visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi tudi vlagali v prenovo stanovanj, relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.
V Ustavi Republike Slovenije, v 78. členu, je zapisano, da »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.«
Stanovanjske razmere gospodinjstev
Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:
V opazovanem obdobju od 2008 do 2019 so se vsi elementi stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še zlasti glede slabega stanja (31:21) in osvetljenosti stanovanj (12:5). Vrednosti preostalih kazalnikov stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih niso bistveno spremenila; to velja tako za težave s hrupom in onesnaženostjo okolja (15 % oz. 16 % v letu 2019) ter kriminala (8%), kjer je trend ves čas približno enak. Gospodinjstva z najnižjimi dohodki imajo v primerjavi z drugimi dohodkovnimi razredi več težav s stanjem stanovanja, zlasti z ogrevanjem in osvetljenostjo, medtem ko se gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu v večji meri pritožujejo nad kriminalom kot preostali.
Stanovanjska prikrajšanost
Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:
1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);
2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);
3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);
4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).
V letu 2019 je bilo dobrih 75 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih štirih elementov, vendar četrtina prikrajšanje navaja. Petina (20,6 %) vseh oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Odstotek gospodinjstev, ki nima kadi, prhe ali stranišča v stanovanju, je minimalen (0,1%).
Podatki SURS kažejo, da ni večjih razlik pri elementih prikrajšanosti glede na starost in spol.
Prenaseljenost stanovanj glede na dohodek gospodinjstva
Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva.
Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2019 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (17,3 % in 15,4 %). Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2019 v vseh dohodkovnih razredih po letih zniževala in je nekoliko zrasla le v drugem dohodkovnem razredu, med leti 2014 in 2015. Sicer pa imajo najmanj težav s prenaseljenostjo osebe v najvišjem dohodkovnem razredu. Hkrati pa podatki kažejo, da imajo največ težav s prenaseljenostjo enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom; le-teh je skoraj četrtina.
Stanovanja po letu izgradnje
Več kot polovica stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kot tri četrtine pred letom 1990), največ pa v obdobju med 1961 in 1990. Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.
Izbrani podatki o stanovanjih
Po podatkih SURS iz leta 2019 je v stanovanju v povprečju živelo 2,6 oseb, ogrevana stanovanjska površina je merila 76,1 m2. Skoraj tretjina stanovanj je imela klimatske naprave, od tega skoraj polovico za hlajenje in ogrevanje. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 15 % in s sprejemniki sončne energije 6 % (nekoliko nižje kot leta 2014) .
Stanovanjski standard
Leta 2018 je bilo v Sloveniji 852.181 stanovanj; od tega je skoraj trideset tisoč počitniških in sezonskih stanovanj. Podatki kažejo, da je 412 stanovanj na razpolago za 1.000 prebivalcev. Večina stanovanj - 94,2 % - je v zasebni lasti (v EU-27 jih je 70 %). Skoraj dve tretjini je tri ali večsobnih stanovanj. Stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC je 94,2 %.
Poraba energije in goriv v gospodinjstvih
Pri podatkih SURS o porabi energije in goriv je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali, zlasti poraba električne energije in toplote iz okolice ter sončne energije, medtem ko je poraba ekstra lahkega kurilnega olja drastično padla (iz 17.632 leta 2003 na 4.096 leta 2019), premoga pa od leta 2018 ni več v gospodinjstvih. Lesna goriva, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin so imeli največjo rast porabe v obdobju med 2008 in 2013, nato je rahlo upadla. Najhitreje se je zvišala poraba toplote iz okolice.
Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU
Leta 2018 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 17,1 % prebivalstva EU 27. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (45,8 %), Latviji (42,2 %) in Bolgariji (41,1 %), precejšnja prenaseljenost je bila zabeležena še na Hrvaškem, Poljskem, Slovaškem, Grčiji, Italiji in Litvi. Najnižje stopnje prenaseljenosti so zabeležene za Ciper (2,2 %), Malto (3,7 %), Irsko (3,2 %) in Nizozemsko (4,8 %). Slovenija se z 11,6 % uvršča na 15. mesto med državami članicami. Razlike med državami so velike, prenaseljenost pa je izrazitejša v vzhodnem delu EU.
Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)
V EU-27 je v letu 2018 utrpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost 4,8 % prebivalstva . Najvišjo stanovanjsko prikrajšanost so zabeležili v Romuniji (14,2 %) in Latviji (12,7 %), najnižja pa je bila na Finskem (0,9 %). Slovenija se s 3,9 % uvršča na nezavidljivo 11. mesto med državami članicami.
Politični okvir
- Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni družbi do leta 2050. Slovenija z njim definira energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe, kako te cilje doseči do leta 2030 ter predvidevanja za nadaljnjih deset let.
- Vlada je 7. 1. 2021 sprejela spremembe Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki bodo pripomogle h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj, saj se v Sloveniji trenutno soočamo z oteženim dostopom do primernih stanovanj ter velikim primanjkljajem javnih najemnih stanovanj.
- Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 med drugim navaja, da se nahajamo v situaciji, ko:
- stanovanj primanjkuje na lokacijah, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje;
- primanjkuje najemnih stanovanj, zlasti tistih, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema;
- je delež zasebnih stanovanj zelo visok, kar vpliva na fizično stanje stanovanjskega fonda;
- se stanovanjski fond stara – ne ustreza energetskim in funkcionalnim standardom sodobne družbe in povečuje življenjske stroške;
- s strani investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu;
- veljavna zakonodaja ne podpira razvoja najemnega trga – zlasti davčna in stanovanjska zakonodaja ne omogočata uravnoteženih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema stanovanjske oskrbe;
- je mobilnost prebivalstva nizka – v smislu pripravljenosti za menjavo stanovanja glede na potrebe v določenem življenjskem obdobju.
Kakovost bivanja prebivalcev je v veliki meri odvisna od kakovosti bivališč, v katerih živijo, zato je pomembno, da se stanovanjska politika opredeljuje tudi do vprašanja kakovosti stanovanj, njihove energetske in funkcionalne učinkovitosti. Kakovostna stanovanja niso le tista, ki omogočajo dolgo in zdravo življenje, temveč so to predvsem kakovostno grajena stanovanja, ki ustrezajo potrebam uporabnikov in jim prinašajo čim manjše stroške vzdrževanja in bivanja.
Z aktivnim pristopom k doseganju zastavljenih ciljev stanovanjske politike se ustvarja pogoje za uspešno gospodarsko rast, saj stanovanjska oskrba, ki ustreza potrebam prebivalstva, podpira razvoj gospodarstva, zmanjšuje motorni promet in posledično izpuste iz prometa in skrbi za racionalno rabo virov. Država, ki svojim prebivalcem zagotavlja možnosti in pogoje, da si v različnih življenjskih obdobjih priskrbijo svojim potrebam in možnostim primerno stanovanje, zagotavlja enake možnosti za vse, povečuje socialno varnost, odpravlja revščino in prispeva k trajnostnemu obnavljanju prebivalstva v pogojih dolgožive družbe.
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) je bila sprejeta marca 2021. Med sektorskimi cilji za GOSPODINJSTVA (poglavje 2.1.2) do 2030 so zapisani trije kazalci:
1 Končna raba energije se zmanjša za 25 odstotkov, emisije CO2 pa za 45 odstotkov.
2 Energetsko bo prenovljenih 16,062 milijonov m2 eno in 7,271 milijonov m2 večstanovanjskih stavb.
3 Raba energije se bo zmanjšala za 6,05 PJ oziroma 26 odstotkov, pri tem bo 36 odstotkov sNES.
- Med 17 cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, ki naj bi jih dosegale vse države podpisnice (teh je 197), se zlasti Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu, tiče tudi področja stanovanj.
- Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah.
- Novi evropski Bauhaus. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Novi evropski Bauhaus je projekt upanja za premislek o tem, kako bomo po pandemiji lažje sobivali. Gre za povezovanje trajnostnosti in stila, da bi evropski zeleni dogovor približali ljudem in njihovim domovom. Za uspeh novega evropskega Bauhausa potrebujemo raznovrstne ustvarjalne ljudi – oblikovalce, umetnike, znanstvenike, arhitekte in državljane.“
Vplivi na okolje
K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6 % vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se 40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.
V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.
V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino eno in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.
Cilji so povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
PG3-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjske razmere. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2019. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Do leta 2008 so spraševali za slabo stanje stanovanja z enim vprašanjem, od vključno leta 2008 naprej pa sprašujejo s tremi ločenimi vprašanji, zato podatki od leta 2008 niso popolnoma primerljivi s podatki iz preteklih let.
PG3-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjska prikrajšanost. Na voljo so za obdobje 2005-2019. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na število elementov prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za 1, 2, 3 ali 4 elemente. Objavljen je tudi odstotek oseb, ki niso prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov (za 0 elementov).
PG3-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Prenaseljenost stanovanja. Opazovano obdobje je 2011-2019. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Z raziskovanjem SILC za leto 2011 se je spremenila metodologija izračuna tega kazalnika, zato podatki od leta 2011 dalje niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Do leta 2010 se kuhinja ni štela za sobo, od leta 2011 dalje se med sobe šteje tudi kuhinja, če meri vsaj 6 m2 in jo gospodinjstvo uporablja tudi kot jedilnico, dnevno sobo, delovno sobo ali za podobne namene.
PG3-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanja, Naseljena in nenaseljena stanovanja, občine, Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno. Objavljeni so podatki za leto 2011, 2015 in 2018; prikazali smo le leto 2018.
PG3-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih. Podatki so zbrani za tri leta; 2010 in 2014 in 2019.
PG3-6: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski standard. Zajemajo obdobje od 1971 do 2018.
PG3-7: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (TJ) po energetskih virih. Podatki so zbrani za obdobje 2003-2019. Zbiranje podatkov z vprašalnikom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) poteka vsake štiri leta. Izvaja se kombinirano – preko spleta s spletnim vprašalnikom in z osebnim anketiranjem na terenu. Pri raziskovanju sodeluje Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), kjer s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih izračunavajo podatke o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatki so predstavljeni v deležih, po številu, TJ, m3, m2.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Stanovanjske razmere gospodinjstev
|
% |
2005 - 2019 |
Konec leta za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
Da |
|
Stopnja stanovanjske prikrajšanosti
|
% |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867806S.px |
2005 - 2019 |
Konec leta za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
Da |
Stopnja prenaseljenosti stanovanj glede na dohodek gospodinjstva
|
% |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867921S.px |
2005 - 2019 |
Konec leta za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
DA |
Stanovanja po letu izgradnje
|
Število |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/0871206S.px/ |
2011 2015 2018 |
Konec leta za izbrano obdobje |
3-letno |
30. aprila 2021 |
Da |
Izbrani podatki o stanovanjih
|
Število m2 % |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1815402S.px |
2010, 2014, 2019 |
Konec leta za izbrano obdobje |
Večletno |
30. aprila 2021 |
Ne |
Stanovanjski standard
|
Število m2 % |
1971 - 2018 |
Konec leta za izbrano obdobje |
10-letno od 1971 ter 3-letno od 2011 |
30. aprila 2021 |
Ne |
|
Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (TJ) po energetskih virih |
TJ |
2000 - 2019 |
Konec leta za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: PG3-8: Podatki zajemajo obdobje med 2008 in 2018. PG3-9: Podatki so objavljeni za leti 2015 in 2016.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki izhajajo predvsem iz mikro podatkov iz statistike EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi sedanji člani, ki prebivajo na ozemlju države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih in v ustanovah so na splošno izključene iz ciljne populacije. Podatki za EU-28 in euro območje so (povprečja prebivalstva ponderirani podatki) population-weighted averages of data za države članice.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU
|
% |
https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Hous… |
2011 - 2019 |
Septembra za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
Stanovanjska prikrajšanost v EU
|
% |
https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Hous… |
2011 - 2019 |
Septembra za preteklo leto |
Letno |
30. aprila 2021 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni