KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V Sloveniji so koncentracije celokupnega arzena v krvi, urinu in materinem mleku nizke in primerljive s koncentracijami po svetu. Dolgoročne vsebnosti arzena bo mogoče v bioloških vzorcih spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni humani biomonitoring na nacionalni ravni.


Kazalec prikazuje vsebnost celokupnega arzena (As) v krvi, urinu in materinem mleku žensk prvorodk ter moških, starih od 20 do 40 let, v 12 slovenskih regijah, razdeljenih na 3 različne tipe območij - podeželsko, mestno in potencialno onesnaženo z izbranimi kemikalijami v zaradi pretekle človekove dejavnosti. S hkratnim ugotavljanjem koncentracije As v materinem mleku je določen tudi potencialni vnos kemikalije pri dojenčkih, starih od 2 do 8 tednov. Kazalec povzema meritve, ki so bile izvedene v sklopu pilotne (2007– 2009) in prve faze (2011– 2014) nacionalnega programa humanega biomonitoringa (HBM) – Monitoring kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh. Slika spodaj  prikazuje občine, v katerih so prebivali sodelujoči odrasli, razdeljene na podeželsko, mestno in potencialno onesnaženo okolje (Horvat et al., 2015).

Najpogosteje uporabljeno merilo za ocenjevanje izpostavljenosti je koncentracija celokupnega As v urinu, v novejših raziskavah pa se vse pogosteje izvaja tudi speciacijsko analizo v namen določitve deleža prisotnih TRA. Pri analizi vsebnosti As v urinu je poleg stopnje diureze z normalizacijo na vrednost kreatinina v urinu potrebno upoštevati tudi dejstvo, da gre predvsem za biomarker kratkotrajne in ne dolgoročne izpostavljenosti, saj se večina anorganskega As in njegovih metabolitov izloči preko ledvic z razpolovnim časom 3–4 dni (Saoudi et al., 2012)

Slika: Občine, iz katerih so sodelovali posamezniki pri izvedbi biomonitoringa, glede na tip območja (zelena barva – podeželsko okolje, vijolična barva – mestno okolje, oranžna barva – potencialno onesnaženo okolje) 

Arzen (As) je kemijski element, ki je obče prisotna polkovina. Pojavlja se praktično v vseh okoljskih medijih. Kot sestavina zemeljske skorje se v okolje sprošča pod vplivom naravnih pojavov, kot so vulkanski izbruhi in erozija tal, med pomembnejšimi antropogenimi viri onesnaženja pa izstopajo rudarstvo, kovinska in elektro industrija (proizvodnja polprevodnikov, baterij ipd. ), steklarstvo, kmetijska dejavnost (sredstva za zatiranje škodljivcev), usnjarstvo (namakanje živalskih kož), lesarstvo (konzervansi), proizvodnja keramike, barv (zaščita plovil proti obraščanju morskih organizmov), izgorevanje fosilnih goriv. Uporaba se je v preteklosti razširila tudi na področje veterine in medicine, predvsem v namen zdravljenja nekaterih parazitskih in tropskih bolezni, dandanes pa se zdravila z vsebnostjo arzenovega trioksida še vedno uporabljajo v terapiji akutne promielocitne levkemije (IARC Working Group, 2012; Keyte et al., 2022; Tchounwou et al., 2012; WHO Regional Office for Europe, 2015; World Health Organization, 2018).

Splošna populacija je pogosteje izpostavljena anorganskim in organskim spojinam, med katerimi so bolj strupene anorganske oblike, ki so genotoksične in so glede na Mednarodno agencijo za raziskave raka, IARC (»International Agency for Research on Cancer«), razvrščene v rakotvorno skupino 1. Tudi v Ameriški Agenciji za varstvo okolja (EPA) jih v primeru izpostavljenosti preko zaužitja ali vdihavanja označujejo kot humane karcinogene (skupina A) (Agency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR), 2007; IARC Working Group, 2012; WHO Regional Office for Europe, 2015). 

Splošna populacija je arzenu (As) lahko izpostavljena preko zaužitja, vdihavanja ali stika s kožo. Viri izpostavljenosti so lahko zrak, voda, tla, hrana, sredstva za zatiranje škodljivcev, zdravila, tobačni dim, hišni prah, pigmenti in drugi predmeti splošne rabe. Med vsemi naštetimi, najpomembnejšo pot vnosa As pri nekadilcih in poklicno neizpostavljenih osebah predstavlja uživanje hrane in pitne vode. V slednji se pojavljajo predvsem anorganske spojine, v hrani pa ugotavljamo zmes organskega in anorganskega As. Živila kopenskega izvora načeloma vsebujejo nizke koncentracije anorganskih oblik. Izjema so rastlinski pridelki zaradi akumulacije As iz tal preko korenin (npr. riž) ali posedanja delcev As iz zraka in absorpcije preko listov (npr. čajni listi). Najvišje koncentracije anorganskega As vsebujejo žita in žitni izdelki ter riž in riževi produkti (0,1–0,4 mg/kg suhe teže). Predvsem v rižu predstavljajo anorganske oblike od 10 do 93 % koncentracije celokupnega As (večji delež v rjavem rižu – vezava As na otrobe). Čeprav je najvišja vsebnost As spojin v morski hrani, gre v tem primeru pretežno za organski As, medtem ko se anorganske spojine pojavljajo v razmeroma nizkih koncentracijah (˂ 0,2 mg/kg suhe teže). Seveda tudi med morskimi sadeži obstajajo izjeme z izrazito visokimi vsebnostmi anorganskega As, to so predvsem rjave morske alge Hijiki (arzenat ˃ 60 mg/kg) in klapavice (Molin et al., 2015; Perharič et al., 2017; Stojsavljević et al., 2019).

Arzen je opredeljen kot rakotvorna spojina v primeru privzema z zaužitjem ali vdihavanjem. Pri slednji poti izpostavljenosti prevladujejo rakava obolenja dihal, pojavljajo pa se tudi v drugih organih, kot so jetra, koža in prebavni trakt, medtem, ko so posledica kroničnega oralnega vnosa As predvsem neoplazme kože, v nekaterih primerih tudi sečnega mehurja, pljuč, nekoliko redkeje pa še jeter, ledvic in prostate (Tchounwou et al., 2012; World Health Organization, 2018).


Grafi

Slika ZD33-1: Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v krvi v Sloveniji v obdobju 2007–2014
Viri:

Horvat et al., 2015

Prikaži podatke
Slovenija[µg/L] podeželjsko okolje[µg/L] mestno okolje[µg/L] potencialno onesnaženo okolje[µg/L]
Slovenija 0,97 0 0 0
Kočevje in Cerknica 0 0,71 0 0
Pomurje 0 0,83 0 0
Savinjsko-posavska regija 0 0,81 0 0
Ljubljana 0 0 1,01 0
Maribor 0 0 0,84 0
Obalna mesta 0 0 2,11 0
Bela krajina 0 0 0 0,69
Celje 0 0 0 0,94
Mežiška dolina 0 0 0 0,83
Zasavje 0 0 0 0,92
Jesenice 0 0 0 0,99
Posočje in Idrija 0 0 0 1,12
Slika ZD33-2: Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v urinu v Sloveniji v obdobju 2007–2014
Viri:

Horvat et al., 2015

Prikaži podatke
Slovenija [µg/g kreatinina] podeželjsko okolje [µg/g kreatinina] mestno okolje [µg/g kreatinina] potencialno onesnaženo okolje [µg/g kreatinina]
Slovenija 7,03 0 0 0
Pomurje 0 5,59 0 0
Savinjsko-posavska regija 0 5,83 0 0
Maribor 0 0 4,07 0
Obalna mesta 0 0 15,47 0
Celje 0 0 0 6,79
Mežiška dolina 0 0 0 6,62
Zasavje 0 0 0 6,57
Jesenice 0 0 0 6,21
Posočje in Idrija 0 0 0 8,99
Slika ZD33-3: Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v materinem mleku v Sloveniji v obdobju 2007–2014
Viri:

Horvat et al., 2015

Prikaži podatke
Slovenija [µg/L] podeželjsko okolje [µg/L] mestno okolje [µg/L] potencialno onesnaženo okolje [µg/L]
Slovenija 0,19 0 0 0
Kočevje in Cerknica 0 0,16 0 0
Pomurje 0 0,16 0 0
Savinjsko-posavska regija 0 0,17 0 0
Ljubljana 0 0 0,21 0
Maribor 0 0 0,15 0
Obalna mesta 0 0 0,42 0
Bela krajina 0 0 0 0,18
Celje 0 0 0 0,14
Mežiška dolina 0 0 0 0,16
Zasavje 0 0 0 0,22
Jesenice 0 0 0 0,15
Posočje in Idrija 0 0 0 0,15
Slika ZD33-4: Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v krvi po svetu v obdobju 1990–2018
Viri:

Horvat et al., 2015; Kim et al., 2017; Nisse et al., 2016; Stojsavljević et al., 2019; WHO Regional Office for Europe, 2015

Opomba:

*severni del

Prikaži podatke
Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v krvi (µg/L) [µg/L]
Slovenija (2007–2014) 0,97
Koreja (2014–2016) 7,19
Francija* (2008–2010) 1,67
Brazilija (2007–2008) 1,10
Kitajska (2009–2010) 2,33
Nemčija (1990–1992) 0,50
Nemčija (1998) 0,61
Srbija (2018) 0,53
Slika ZD33-5: Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v urinu po svetu v obdobju 2006–2014
Viri:

Horvat et al., 2015; Cheung et al., 2020; Nisse et al., 2015; Saoudi et al., 2012; WHO Regional Office for Europe, 2015

Opomba:

*severni del

Prikaži podatke
Vsebnost celokupnega arzena (geometrična sredina) v urinu (µg/g kreatinina) [µg/g kreatinina]
Slovenija (2007–2014) 7,03
Francija (2006–2007) 12
Francija* (2008–2010) 16,10
Belgija (2007–2011) 15,90
Belgija (2010–2011) 8,40
Kanada (2007–2008) 14
Kanada (2009–2011) 8,60
Južna Koreja (2008) 41,10
ZDA (2007–2008) 9
ZDA (2009–2010) 10,80

Cilji

  • Varovanje zdravja ljudi na podlagi ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti As
  • Zmanjšanje izpostavljenost anorganskemu As do najmanjše, praktično dosegljive meje
  • Izvajanje ukrepov za zagotavljanje nizke izpostavljenosti anorganskemu As: umivanje rok, pranje zelenjave, izogibanje kopičenju in raznašanju prahu, ločeno pranje delovnih oblačil, izogibanje (pasivnemu) kajenja

Varni referenčni odmerki, to so biomonitorinške vrednosti HBM I in HBM II, za As niso opredeljeni, zato se pri oceni tveganja upošteva ameriški koncept biomonitorinških ekvivalentov (BE). V primeru dolgotrajne izpostavljenosti so vrednosti anorganskega As v urinu, vezane na nerakotvorne učinke na kožo in krvne žile, določene pri 6,4 µg/L oz. 8,3 µg/g kreatinina in 19,3 µg/L oz. 24,9 µg/g kreatinina. Nizko prioriteto za spremljanje tveganja predstavljajo koncentracije pod 8,3 µg/g kreatinina, srednjo vrednosti med 6,3 in 24,9 µg/g kreatinina, medtem ko je pri koncentracijah nad 24,9 µg/kreatinina potrebno izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja (Hays et al., 2010).


V obdobju od 2007 do 2014 so bile v vzorcih krvi, urina in materinega mleka odraslih oseb izmerjene koncentracije celokupnega arzen ( As), ki so predstavljene v Tabeli 1 in Grafih ZD33-1 do ZD33-3.

Tabela 1: Koncentracije celokupnega As v krvi, urinu in materinem mleku

 

KRI

(µg/L)*

URIN

(µg/L)**

URIN

(µg/g kreatinina)**

MATERINO MLEKO (µg/L)*

mediana

0,80

5,64

6,10

0,16

povprečje

1,50

16,53

15,04

0,28

geometrična sredina (GM)

0,97

6,42

7,03

0,19

75. percentila

1,52

12,45

12,87

0,29

95. percentila

4,56

64,98

57,67

0,81

Legenda: * 12 območij, ** 9 območij

Najvišje koncentracije celokupnega As v krvi so bile izmerjene v obalnih mestih (geometrična sredina, GM 2,11 µg/L), najnižje pa v Kočevju in Cerknici (geometrična sredina, GM 0,71 µg/L) ter Beli Krajini (0,69 µg/L). Pri ženskah so bile ugotovljene višje vrednosti kot pri moških (geometrična sredina, GM 1,06 proti 0,88 µg/L). V primerjavi devetih območij se je tudi pri vzorcih urina nakazal podoben trend; najvišje povprečne koncentracije so ponovno izhajale iz obalnih mest (geometrična sredina, GM 15,57 µg/L oz. 15,47 µg/g kreatinina), najnižje pa so bile izmerjene v Mariboru (4,07 µg/L oz. 4,07 µg/g kreatinina). Tokrat je bilo v povprečju zaznanega več As pri moških (geometrična sredina, GM 7,87 proti 5,25 µg/L), z upoštevanjem diureze (izražene na kreatinin) pa je bil rezultat obraten (geometrična sredina, GM 8,28 - ženske in 5,96 µg/g kreatinina - moški). Koncentracije anorganskega As naj bi bile sicer manjše pri ženskah zaradi večje metilacijske sposobnosti in s tem učinkovitejše presnove (Perharič et al., 2017).

Tako kot v vzorcih krvi in urina, so bile tudi v mleku mater iz obalnih mest opažene najvišje povprečne koncentracije celokupnega As (geometrična sredina, GM 0,42 µg/L), najnižje pa v Celju (geometrična sredina, GM 0,14 µg/L). Če primerjamo območja glede na opredeljene 3 tipe, med njimi z najvišjimi vrednostmi v vseh vrstah vzorcev izstopa mestno okolje, sledi pa mu potencialno onesnaženo območje zaradi pretekle človekove dejavnosti.

Naravna in/ali antropogena onesnaženost podtalnice z As v številnih državah (območja Kitajske, Tajvana, Indije (Zahodna Bengalija), Bangladeša, Vietnama, Japonske, nekaterih držav ZDA, Brazilije, Argentine, Čila, Mehike in Avstralije) predstavlja velik javnozdravstveni problem (Barnett-Itzhaki et al., 2018; IARC Working Group, 2012). Uporaba le-te kot pitne vode ali kot vode za namakanje pridelkov in pripravo hrane predstavlja glavni vir vnosa anorganskih vrst As. Tudi na evropskih tleh so razlike očitne predvsem tam, kjer je As primarno geološkega izvora; na kmetijskih zemljiščih južne Evrope je namreč As približno 3-krat več kot v tleh obdelovalnih površin severne Evrope. Ločnica poteka po nekdanjih ledeniških mejah (Perharič et al., 2017).

V Sloveniji glede na zadnje dostopno letno poročilo o pitni vodi iz leta 2020 mejna vrednost za As (10 μg/L, določena s strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)), ni bila presežena, koncentracije, višje od 2 µg/L pa so bile ugotovljene le izjemoma. Izvor je praviloma geogen, v železovih – arzenovih mineralih (Mertik, 2021). Tudi na območjih t.i. »vročih točk«, med katere zaradi zgodovine rudarjenja antimona sodi severni del občine Zagorja ob Savi, rezultati v letih 2012, 2014 in 2015 izvedenih meritev pitne vode potrjujejo, da je bila v vseh preiskanih vzorcih izmerjena koncentracija As pod 1 μg/L (Perharič et al., 2017). V Sloveniji torej As v pitni vodi ne predstavlja problema, kljub temu obstajajo posamezni izviri pitne in mineralne vode (npr. pitna voda pod Pohorjem, neprečiščena mineralna voda iz nekaterih vrtin v Rogaški Slatini) s povišano koncentracijo anorganskega As (Horvat et al., 2015).

Z analizo slovenskih rezultatov vsebnosti celokupnega As ne ugotavljamo odstopanj od podatkov držav, katerih stopnja geogene in/ali antropogene onesnaženosti se ne odraža v preseženih mejnih vrednostih za vodo ter so prehranske navade tamkajšnjih prebivalcev v grobem primerljive s slovenskim območjem (Graf ZD33-4). O relativno visokih koncentracijah celokupnega As pričakovano poročajo predvsem iz azijskih držav, kot je Koreja. Tam namreč specifične prehranske navade, za katere je značilno pogosto uživanje morske hrane, vključno z morskimi algami, močno vplivajo na izmerjene vrednosti As, še posebej, če se slednji izraža kot celokupni As. Kot že opisano, so morske alge potencialno bogat vir anorganskih oblik As, ostala morska hrana pa poleg organskih snovi arzenobetaina in arzenoholina vsebuje tudi DMA (manj toksičen metabolit arzena), ki ima potemtakem lahko izvor iz organskih ali anorganskih spojin (Kim et al., 2017). Na tak način lahko z nekritično interpretacijo rezultatov precenimo vsebnost toksikološko relevantnih vrst As (TRA), sorazmerno večja napaka pa se pojavi tudi pri navajanju koncentracij kot celokupnega As.

Med izbranimi evropskimi državami z višjimi vsebnostmi As izstopa predvsem Francija, kot potencialne vire izpostavljenosti pa navajajo prehrano, bogato z ribami in v manjši meri školjkami, pogostejše uživanje sadja, zelenjave in vina, kar je lahko posledica uporabe pesticidov na osnovi As (v Franciji do leta 2001) in področno višjih geogenih vsebnosti As (Saoudi et al., 2012). V severnem delu Francije visoke koncentracije As v urinu povezujejo predvsem z industrijsko onesnaženim okoljem, kar potrjujejo tudi izmerjene vsebnosti kovin v mahovih kot bioindikatorjih. Tudi v kanadski raziskavi poleg že naštetih faktorjev kot pomemben dejavnik izpostavljenosti As dodatno navajajo uživanje riža (Nisse et al., 2017; Saoudi et al., 2012).

Pri primerjavi referenčnih vrednosti celokupnega As v urinu izbranih držav ugotavljamo, da je slovenska (64,98 µg/L) višja od nemške (15 µg/L), kanadske (27 µg/L) in belgijske (48,8 µg/L) ter nižja od korejske (106,1 µg/L) (Cheung et al., 2020; Saravanabhavan et al., 2017). Razlike med vrednostmi najverjetneje izhajajo iz različnih prehranskih navad, predvsem vezanih na uživanje morske hrane, kar potrjuje tudi speciacijska analiza z ugotovljenim visokim deležem As organskega izvora. Poleg navedenega so bili v posameznih tujih raziskavah na področju prehrane zastavljeni različni izključitveni kriteriji, katerih pa se v Sloveniji nismo posluževali (npr. izključitev oseb, ki so več kot 3-krat na mesec ali pa 48 oz. 72 ur pred odvzemom vzorcev urina uživale ribe) (Horvat et al., 2015).

Glede na analizo rezultatov prvega nacionalnega programa humanega biomonitoringa (HBM) lahko zaključimo, da opredeljena izpostavljenost celokupnemu As ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Ugotovitev izhaja tudi iz dejstva, da speciacijska analiza, izvedena pri vzorcih urina s koncentracijo celokupnega As nad 15 µg/L, nakazuje na pričakovano  stanje po zaužitju morske hrane, saj je bil delež anorganskih vrst As relativno nizek, poleg tega je med njimi prevladovala DMA, ki velja za manj toksičen metabolit As.  


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development

Vir podatkov: podatki v grafih ZD33_1, ZD33_2 in ZD33_3 so zbrani v literaturi avtorjev Horvat et al., 2015

Skrbnik podatkov: Urad Republike Slovenije za kemikalije

Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ciljna populacijska skupina so bile odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 40 let. Pri ženskah so bile izbrane prvorodke, saj je bil z ugotavljanjem vsebnosti onesnaževal v materinem mleku posredno opredeljen tudi potencialni vnos kemikalij pri dojenčkih, starih od 2 do 8 tednov. Pridobivanje preiskovancev je potekalo preko porodnišnic, šol za starše in ginekoloških ambulant.

Študijo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko. V HBM je bilo vključenih več kot 1.000 sodelujočih odraslih, vendar smo v statistično analizo vključili samo koncentracije preiskovancev, ki so oddali soglasje za nadaljnjo uporabo njihovih podatkov; 614 vzorcev krvi, 471 vzorcev urina in 285 vzorcev materinega mleka.

Pilotna faza je potekala med leti 2007 in 2009 in je vključevala 3 območja v Sloveniji. Naslednja faza je potekala med leti 2011 in 2014, vanjo pa je bilo vključenih še 9 območij v Sloveniji. V preiskavo je bilo tako skupaj vključenih 12 območij: 3 območja kot podeželsko okolje (Savinjsko-Posavska regija, Pomurje, Kočevje in Cerknica), 3 območja kot mestno okolje (Ljubljana, Maribor, obalna mesta) in 6 območij kot potencialno onesnaženo okolje z v programu HBM (2007-2014) izbranimi kemikalijami zaradi pretekle človekove dejavnosti (Mežiška dolina, Posočje in Idrija, Jesenice, Zasavje, Celje, Bela krajina).

Vzorci krvi, urina in mleka so bili do analize shranjeni pri temperaturi nižji od –20 oC. Kemijske analize so opravili na Institutu Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju.

Metodologija obdelave bioloških vzorcev:

V laboratoriju so v alikvotih vzorcev krvi, urina in materinega mleka koncentracije celokupnega As določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS, 7500ce, Agilent, Japonska) z uporabo oktopolne kolizijske celice (ORS) z uporabo helija za odstranitev interferenc.

Meja detekcije za vsebnost As v krvi in urinu znaša 0,1 µg/L ter v materinem mleku 0,05 µg/L.

Iz laboratorija pridobljeni analitski rezultati so se ustrezno obdelali. Pri tem smo zaradi nevarnih učinkov TRA upoštevali LOD = LOQ  (meja detekcije = meja kvantifikacije).

Koncentracije As v krvi so podane v µg/L, koncentracije As v urinu v µg/L in µg/g kreatinina ter koncentracije As v materinem mleku v µg/L.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Ciljna populacijska skupina so bili odrasli prebivalci Slovenije, ne pa tudi otroci. Z ugotavljanjem vsebnosti As v materinem mleku je bil ocenjen tudi potencialni vnos pri dojenčkih starih 2-8 tednov.

Laboratorijske analize As v krvi so bile preverjene z uporabo referenčnega materiala in medlaboratorijskimi primerjavami, analize As v urinu z uporabo referenčnega materiala in analize As v materinem mleku z uporabo certificiranih referenčnih materialov, medlaboratorijskimi primerjavami in uporabo neodvisne metode.

Vprašalnik ni vseboval vprašanja o uživanju rib ali morske hrane pred vzorčenjem (npr. uživanje rib ali morske hrane 72 ur pred odvzemom vzorcev urina), ampak le o pogostosti uživanja rib nasploh. Določale so se vsebnosti celokupnega As, ki zajema tudi koncentracije veliko manj strupenih organskih oblik As. Speciacijska analiza je bila izvedena le na majhnem deležu zbranih vzorcev - le v primeru izmerjenih visokih koncentracij celokupnega As v urinu.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki niso na voljo. 

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

                Relevantnost: 1

                Točnost: 1

                Časovna primerljivost: 2

                Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir in skrbnik podatkov: podatki v grafu ZD33_4 so zbrani v literaturi avtorjev Horvat et al., 2015; Kim et al., 2017; Nisse et al., 2016; Stojsavljević et al., 2019; WHO Regional Office for Europe, 2015

Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Vzorci krvi so bili zbrani v različnih raziskavah v obdobju 1990–2018. 

Metodologija obdelave podatkov: Koncentracije celokupnega As v krvi so podane v µg/L.

Geografska pokritost: Koreja, Francija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Srbija ter za primerjavo Slovenija.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Primerjava med rezultati tujih držav in slovenske raziskave je bila otežena predvsem zaradi nekoliko pomanjkljivih podatkov (celokupni As namesto TRA, speciacija izvedena le na manjšem številu vzorcev) in različnih opredeljenih kriterijev (uživanje rib 72 ur pred odvzemom vzorcev urina).

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so prikazani za obdobje 1990–2018.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2

                Relevantnost: 1

                Točnost: 1

                Časovna primerljivost: 1

                Prostorska primerljivost: 2

 

Vir in skrbnik podatkov: podatki v grafu ZD33_5 so zbrani v literaturi avtorjev Horvat et al., 2015; Cheung et al., 2020; Nisse et al., 2015; Saoudi et al., 2012; WHO Regional Office for Europe, 2015

Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Vzorci urina so bili zbrani v obdobju 2006–2014. 

Metodologija obdelave podatkov: Koncentracije celokupnega As v urinu so podane v µg/g kreatinina.

Geografska pokritost: Francija, Belgija, Kanada, Južna Koreja, ZDA ter za primerjavo Slovenija 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Vzorci so bili pridobljeni na neinvaziven način. V Sloveniji so se določale vsebnosti celokupnega As, pri tujih raziskavah pa v večji meri TRA, kar otežuje primerjavo. Na področju prehrane so pri tujih raziskavah zastavljeni različni izključitveni kriteriji (npr. uživanje rib v krajšem časovnem obdobju pred odvzemom vzorcev urina), kateri v Sloveniji niso bili uporabljeni.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so prikazani za obdobje 2006–2014.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2

                Relevantnost: 1

                Točnost: 1

                Časovna primerljivost: 3

                Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Agency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR). (2007). Toxicological Profile for Arsenic. U.S. Department of Health and Human Services, Publiv Health Service. https://www.atsdr.cdc.gov/ToxProfiles/tp2.pdf
  2. Barnett-Itzhaki, Z., Esteban López, M., Puttaswamy, N., & Berman, T. (2018). A review of human biomonitoring in selected Southeast Asian countries. Environment International, 116, 156–164. https://doi.org/10.1016/j.envint.2018.03.046
  3. Cheung, J. S.-J., Hu, X. F., Parajuli, R. P., Rosol, R., Torng, A., Mohapatra, A., Lye, E., & Chan, H. M. (2020). Health risk assessment of arsenic exposure among the residents in Ndilǫ, Dettah, and Yellowknife, Northwest Territories, Canada. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 230, 113623. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2020.113623
  4. Dani, S. U., & Walter, G. F. (2018). Chronic arsenic intoxication diagnostic score (CAsIDS). Journal of Applied Toxicology: JAT, 38(1), 122–144. https://doi.org/10.1002/jat.3512
  5. Hays, S. M., Aylward, L. L., Gagné, M., Nong, A., & Krishnan, K. (2010). Biomonitoring equivalents for inorganic arsenic. Regulatory Toxicology and Pharmacology: RTP, 58(1), 1–9. https://doi.org/10.1016/j.yrtph.2010.06.002
  6. Horvat, M., Baskar, M., Cenčič Kodba, Z., Fajon, V., Jagodic, M., Križanec, B., Krsnik, M., Levačič, Z., Mazej, D., Pavlin, M., Prezelj, M., Skitek, M., Snoj Tratnik, J., Stanjko, A., Šlejkovec, Z., Vončina, E., & Žerjal, E. (2015). Monitoring kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh za leto 2011-2014 Zaključno poročilo o rezultatih kemijskih analiz. Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju. http://www.biomonitoring.si/data/Zakljucno_porocilo_HBM_2011_2014_13012…
  7. IARC Working Group. (2012). Arsenic and Arsenic Compounds. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, 100C. https://monographs.iarc.who.int/wp-content/uploads/2018/06/mono100C-6.p…
  8. Keyte, I., Patton, N., & Whiting, R. (2022). Substance-report Arsenic. HBM4EU. https://www.hbm4eu.eu/wp-content/uploads/2022/07/Arsenic_Substance-repo…
  9. Kim, H.-J., Lim, H.-S., Lee, K.-R., Choi, M.-H., Kang, N. M., Lee, C. H., Oh, E.-J., & Park, H.-K. (2017). Determination of Trace Metal Levels in the General Population of Korea. International Journal of Environmental Research and Public Health, 14(7), E702. https://doi.org/10.3390/ijerph14070702
  10. Košnik, M., Mrevlje, F., Štajer, D., Černelč, P., & Koželj, M. (Ur.). (2011). Interna Medicina. Slovensko medicinsko društvo.
  11. Mertik, S. (2021). Monitoring pitne vode 2020, Letno poročilo o pitni vodi v letu 2020 (str. 61). Ministrstvo za zdravje RS. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/monitoring_pv_letn…
  12. Molin, M., Ulven, S. M., Meltzer, H. M., & Alexander, J. (2015). Arsenic in the human food chain, biotransformation and toxicology—Review focusing on seafood arsenic. Journal of Trace Elements in Medicine and Biology: Organ of the Society for Minerals and Trace Elements (GMS), 31, 249–259. https://doi.org/10.1016/j.jtemb.2015.01.010
  13. Nisse, C., Tagne-Fotso, R., Howsam, M., Members of Health Examination Centres of the Nord − Pas-de-Calais region network, Richeval, C., Labat, L., & Leroyer, A. (2017). Blood and urinary levels of metals and metalloids in the general adult population of Northern France: The IMEPOGE study, 2008-2010. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 220(2 Pt B), 341–363. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2016.09.020
  14. Perharič, L., Martinčič, M., Uršič, S., Kukec, A., Zadnik, V., Mazej, D., Slejkovec, Z., Ster, M., France Stiglic, A., & Erzen, I. (2017). Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v obcini Zagorje ob Savi. Nacionalni institut za javno zdravje. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/poro_ilo_arzen_7_4_…
  15. Saoudi, A., Zeghnoun, A., Bidondo, M.-L., Garnier, R., Cirimele, V., Persoons, R., & Fréry, N. (2012). Urinary arsenic levels in the French adult population: The French National Nutrition and Health Study, 2006-2007. The Science of the Total Environment, 433, 206–215. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2012.06.053
  16. Saravanabhavan, G., Werry, K., Walker, M., Haines, D., Malowany, M., & Khoury, C. (2017). Human biomonitoring reference values for metals and trace elements in blood and urine derived from the Canadian Health Measures Survey 2007-2013. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 220(2 Pt A), 189–200. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2016.10.006
  17. Stojsavljević, A., Borković-Mitić, S., Vujotić, L., Grujičić, D., Gavrović-Jankulović, M., & Manojlović, D. (2019). The human biomonitoring study in Serbia: Background levels for arsenic, cadmium, lead, thorium and uranium in the whole blood of adult Serbian population. Ecotoxicology and Environmental Safety, 169, 402–409. https://doi.org/10.1016/j.ecoenv.2018.11.043
  18. Tchounwou, P. B., Yedjou, C. G., Patlolla, A. K., & Sutton, D. J. (2012). Heavy metal toxicity and the environment. Experientia Supplementum (2012), 101, 133–164. https://doi.org/10.1007/978-3-7643-8340-4_6
  19. WHO Regional Office for Europe. (2015). Human biomonitoring: Facts and figures. WHO.
  20. World Health Organization. (2018, februar 15). Arsenic. WHO. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/arsenic
Datum zajema podatkov