KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.


Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.


Grafi

Slika RE01-1: Ocena porabe energije v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
nizka in zelo nizka [%] srednja [%] visoka in zelo visoka [%]
2010 19 68 13
2011 17,96 66 16
2012 24 66 10
2015 22 68 10
2017 26 65 9
2019 27 63 9
2022 24 65 10
Slika RE01-2: Seznanjenost z rabo energije v gospodinstvu, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (20. 06. 2022)

Opomba:

niti-niti odraža nevtralno stališče anketiranca

Prikaži podatke
popolnoma drži in drži [%] niti niti [%] ne drži in sploh ne drži [%]
2010 71 22 7
2011 70 21 9
2012 71 24 5
2015 85 10 4
2017 79 17 4
2019 75 19 5
2022 71 22 6
Slika RE01-3: Razmišljanje gospodinjstev o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo, Slovenija, 2011-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
da [%] ne [%] ne vem [%]
2011 69 31 0
2012 80 20 0
2015 83 13 3
2017 91 6 3
2019 81 10 7
2022 81 10 8
Slika RE01-4: Razmišljanje gospodinjstev o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo glede na ocenjeno porabo energije, Slovenija, 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
nizka in zelo nizka [%] srednja [%] visoka in zelo visoka [%]
da 85,77 81,12 75,25
ne 7,11 9,97 17,82
ne vem / b.o. 7,11 8,91 6,93
Slika RE01-5: Delež gospodinjstev po statističnih regijah, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka (po združenih statističnih regijah), Slovenija, 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o.

Opomba:

Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.

Prikaži podatke
  2019 2022
Pomurska, Podravska 74 (N=216) 81 (N=216)
Koroška, Savinjska, Zasavska 75 (N=186) 74 (N=187)
Posavska, Jugovzhodna Slovenija 78 (N=104) 83 (N=106)
Osrednjeslovenska, Gorenjska 66 (N=358) 70 (N=365)
Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška regija 78 (N=137) 76 (N=139)

Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, ki lahko vplivajo na zmanjševanje porabe energije v gospodinjstvih, kot so:

  • Povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Pomen vzgoje, izobraževanja in ozaveščanja poudarja tudi Nacionalni energetski in  podnebni načrt (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020) ter Evropski Zeleni dogovor (The Green Deal).


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % vse končne energije, pri čemer največji delež energije porabijo za ogrevanje (vir PG04). Uporaba kurilnega olja se je znatno zmanjšala, medtem ko je uporaba zemeljskega plina narasla. Za zmanjšanje okoljskega vpliva gospodinjstev skozi znižanje emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je ključno zmanjšati porabo končne energije v gospodinjstvih. To je možno doseči na dva načina: z enkratnimi investicijami v tehnologije večje energetske učinkovitosti, kot je na primer izolacija stavb, in s stalnim učinkovitim ravnanjem z energijo, kot je izklapljanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS je v devetletnem obdobju od 2010 do 2019 pokazala statistično pomembno izboljšanje v deležu gospodinjstev, ki poročajo o nizki ali zelo nizki porabi energije, s povečanjem z 19 % leta 2010 na 27 % leta 2019. Ta pozitiven trend je v veliki meri pripisati delovanju Eko sklada, ki nudi širok spekter subvencij in ugodnih kreditov za okolju prijazne investicije. V letu 2022 je delež gospodinjstev z nizko porabo energije rahlo upadel na 24 %, kar je verjetno posledica pandemije COVID-19. Dejstvo, da je v času pandemije večina ljudi preživela več časa doma, kar je povzročilo večjo porabo energije, pojasnjuje pričakovano statistično značilno povečanje gospodinjstev z srednjo do zelo visoko porabo energije. (OP05-01)

Mnenje gospodinjstev o njihovi porabi energije nadalje kaže na velik potencial zmanjševanja porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2022 kaže, da 65 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo in 10 % kot visoko ali zelo visoko. Preračunano na nivo populacije to pomeni, da v 647.382 (75 %) od 859.782 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2022) obstaja potencial za zmanjšanje porabe končne energije.

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna, kažejo odgovori na vprašanje, ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila »drži« in »popolnoma drži«, niha med 70 % (2011) in 85 % (2015), v zadnjem merjenju pa je znašal 71 % (2022). Ta rezultat kaže na relativno dobro ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije. (OP05-02)  

Leta 2022 so štiri petine (81 %) anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabile energijo. To  je sicer 12 odstotnih točk več kot v letu 2010, vendar – glede na leto 2017, ko je o tem razmišljalo največ gospodinjstev (91 %) – še vedno predstavlja padec za statistično značilnih 10 odstotnih točk. Narašča tudi delež tistih, ki so na omenjeno vprašanje odgovorili »ne vem« (2022: 8 %; 2011: 0 %). (OP05-03)

Rezultati križanja odgovorov na vprašanja o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije iz leta 2022 kažejo, da o učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oziroma zelo nizko porabo (86 %), najmanj pa gospodinjstva z visoko oziroma zelo visoko porabo energije (75 %). Rezultati kažejo tudi, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabila energijo, več kot dvakrat večji v gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (18 %) kot v gospodinjstvih z nizko oziroma zelo nizko (7 %) in srednjo porabo energije (10 %). (OP05-04)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni in jih v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regij kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka, na območju združenih statističnih regij posavske in jugovzhodne Slovenije (83 %) oziroma pomurske in podravske (81 %), najmanjši pa je na območju združene regije osrednjeslovenske in gorenjske (70 %). (OP05-05)

 


Metodologija

Cilji povzeti po: 

 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2022

Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 06. 2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev, projekcije in scenariji niso na voljo.

 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

SURS, 2021: Aktualni podatki - gospodinjstva in družine,
URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/47 (26.06.2023)


Related indicators