Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, tako na deklarativni ravni, kot v življenju. Temelji na rezultatih poročil Standard Eurobarometra (EB62, EB64, EB66, EB68, EB70, EB71, EB72) in Special Eurobarometra (Attitudes of European citizens towards the environment EBS 217, 295), ter na podatkih Okoljskega centra.

Zaskrbljenost anketiranih zaradi okoljskih problemov se je v Sloveniji in v EU med leti 2004 in 2007 v povprečju nekoliko znižala. Podrobnejša analiza kaže, da je pri določenih problemih prišlo tudi do povečanja zaskrbljenosti, v Sloveniji v največji meri pri podnebnih spremembah, rahlo povečanje pa je opaženo tudi pri naravnih nesrečah, izumiranju vrst, težavah v mestih in hrupu. Velik porast pri zaskrbljenosti za podnebne spremembe je očiten tudi pri državah Evropske unije. Glavnih pet okoljskih problemov, zaradi katerih so zaskrbljeni v EU, ostaja pri obeh opazovanih letih enakih, spremenili so se le deleži. Pri Sloveniji pa se je prvih pet odgovorov v letu 2007 spremenilo, predvsem zaradi povečanja deleža podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Hrup je med obravnavanimi okoljskimi problemi uvrščen na zadnje mesto.

Pri vprašanju: »Kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se Slovenija trenutno sooča?«, smo se osredotočili na okolje in na tri najpomembnejše zadeve v posameznem letu. V Sloveniji je bilo v celotnem obdobju okolje zelo slabo zastopano, saj je dosegalo deleže med 2 in 6 %. Med leti 2004 in 2008 je ta delež naraščal oziroma ostajal isti, leta 2009 pa spet padel na 2 %. V državah EU je bil delež pomembnosti okolja vedno višji kot pri Sloveniji in je dosegel najvišjo vrednost 7 %, v zadnjih dveh letih pa padel na 4 %. Veliko večji delež so anketirani vsa leta pripisovali brezposelnosti, v letih 2007 in 2008 dvigu cen/inflaciji, v zadnjem letu pa tudi gospodarskemu stanju, zaradi katerega je okolje postalo manj pomembna zadeva, s katero se sooča Slovenija/EU.

Med tremi dejanji, ki so jih anketirani najprej pripravljeni storiti za zaščito okolja, prevladuje ločevanje odpadkov, čeprav se je ta delež med obema opazovanima letoma zmanjšal tako v Sloveniji kot v EU. Na drugem in tretjem mestu sta leta 2007 zmanjšanje rabe energije in večja uporaba javnega prevoza, oba pa imata v primerjavi z letom 2004 višji delež.

Delež ljudi, ki meni, da so zmanjšanje količine odpadkov, kupovanje ekološko prijaznih izdelkov, upoštevanje okoljskih vidikov in plačevanje večjega davka za zaščito okolja prednostne naloge za vsakega državljana pri varovanju okolja, se je med letoma 2004 in 2007 zmanjšal.

Avtorji raziskave opozarjajo na razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi vprašanih za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju. Kljub izraženi pripravljenosti za okolju prijazno vedenje, so konkretna dejanja drugačna. Podatki za leto 2007 kažejo, da je v zadnjem mesecu več kot polovica anketiranih Slovencev ločevalo odpadke in zmanjšalo rabo energije, pri vseh ostalih ukrepih pa je bil ta delež manjši od 40 %. Najmanj anketiranih je v tem obdobju zmanjšalo uporabo avtomobila, saj ta namreč predstavlja veliko spremembo življenjskega sloga. Zgovoren je tudi podatek o varovanju okolja v primerjavi z gospodarsko rastjo. Leta 2006 je 77 % Slovencev trdilo, da je varovanje okolja prednostna naloga Slovenije, čeprav bi to vplivalo na gospodarsko rast. Leta 2009 se je s trditvijo »Gospodarska rast mora biti za Slovenijo prednostna naloga, četudi to vpliva na okolje« strinjalo 45 % Slovencev. V EU je ta delež znašal 47 %. Tako razmišljanje je posledica gospodarske krize in velike brezposelnosti, ki je skrb za okolje postavilo v ozadje.

V anketi Eurobarometra spomladi 2009 (EB71) je kar 60 % Slovencev ocenilo trenuten položaj stanja okolja v Sloveniji kot dober, 38 % pa kot slab.

Kakšen odnos imajo Slovenci do okoljskih problemov nazorno kažejo tudi podatki Okoljskega centra, kjer skušajo z organizacijo dogodkov in nudenjem nasvetov ter informacij z različnih področij varstva okolja in trajnostnega razvoja, izboljšati informiranost in ozaveščenost javnosti o okoljskih problemih. Število dogodkov in udeležencev v Okoljskem centru ter obisk Info točke, se od februarja 2008 močno spreminjajo, zato ni mogoče opaziti določene smeri razvoja. Prav tako se iz meseca v mesec, ne glede na število dogodkov, močno spreminja število udeležencev. Zaradi manjšega obiska v poletnih mesecih, je takrat tudi manj organiziranih dogodkov. Obisk Info točke je razmeroma majhen, saj beležijo od enega do največ 12 obiskovalcev, ki v največji meri pridejo po odgovor na vprašanje. Tisti, ki bi radi zastavili vprašanje, to storijo tudi preko elektronske pošte ali telefonskega klica, njihovo število pa je večje od števila obiskov