Prebivalcem EU in Slovenije je pomembno varovanje okolja. Kot največje okoljske probleme navajajo naraščajoče količine odpadkov, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.
Kazalec prikazuje odnos javnosti do varovanja okolja, okoljskih problemov in njihovih vplivov. Temelji na rezultatih poročila Eurobarometra z naslovom » Attitudes of European citizens towards the environment«. Uporabljeni podatki se nanašajo na leto 2020, prostorsko pa na Slovenijo ter Evropsko unijo.
Eurobarometer, 2020
EU27 [%] | Slovenija [%] | |
---|---|---|
Zelo pomembno | 51 | 65 |
Dokaj pomembno | 43 | 30 |
Ni zelo pomembno | 5 | 5 |
Sploh ni pomembno | 1 | 0 |
Ne vem | 0 | 0 |
Eurobarometer, 2020
anketiranci so lahko izbrali največ 4 odgovorov
EU27 [%] | Slovenija [%] | |
---|---|---|
Upad ali izumiranje vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov | 36 | 23 |
Pomanjkanje pitne vode | 25 | 29 |
Pogoste suše ali poplave | 29 | 28 |
Onesnaževanje rek, jezer in talnih voda | 38 | 36 |
Onesnaževanje morja | 40 | 24 |
Onesnaževanje zraka | 45 | 47 |
Obremenitev s hrupom | 8 | 13 |
Podnebne spremembe | 51 | 37 |
Naraščajoče količine odpadkov | 45 | 63 |
Onesnaževanje v kmetijstvu in degradacija tal | 32 | 35 |
Drugo | 1 | 1 |
Nobena | 0 | 1 |
Ne vem | 0 | 1 |
Eurobarometer, 2020
Ne vem [%] | Sploh se ne strinjam [%] | Ne strinjam se preveč [%] | Dokaj se strinjam [%] | Popolnoma se strinjam [%] | |
---|---|---|---|---|---|
Okoljski problemi neposredno vplivajo na vaše vsakdanje življenje in zdravje | 0 | 3 | 15 | 37 | 45 |
Vaše potrošniške navade škodljivo vplivajo na okolje v Evropi in drugje po svetu | 0 | 13 | 26 | 37 | 24 |
Skrbi vas vpliv vsakodnevnih izdelkov iz plastike na okolje | 0 | 2 | 6 | 35 | 57 |
Skrbi vas vpliv mikroplastike na okolje | 1 | 1 | 7 | 35 | 56 |
Skrbi vas vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na vaše zdravje | 0 | 1 | 8 | 35 | 56 |
Skrbi vas vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na okolje | 1 | 1 | 6 | 39 | 53 |
Evropski zeleni dogovor – politični okvir in niz ukrepov, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2019, se zavzema za ozaveščanje v povezavi z ambicioznim načrtom EU – doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 ter pospešiti prehod v trajnostno in zeleno gospodarstvo. Tako Evropski zeleni dogovor zastavlja EU naslednje cilje:
Večini anketiranih, tako v Sloveniji kot v EU, je varovanje okolja pomembno. V Sloveniji je 65 % anketiranih izbralo, da je varovanje okolja zelo pomembno, kar je precej višji delež v primerjavi z EU-27 (51 %). 30 % anketiranih v Sloveniji meni, da je varovanje okolja dokaj pomembno, zgolj 5 % pa, da to ni zelo pomembno.
Anketiranci so v Sloveniji kot največji okoljski problem izbrali naraščajoče količine odpadkov (63 %). Na drugo mesto so postavili onesnaževanje zraka (47 %), na tretje pa podnebne spremembe (37 %). Podnebne spremembe v EU-27 predstavlja največji okoljski problem (51 %). Po rezultatih ankete EU sledijo onesnaževanje zraka (45 %) ter naraščajoče količine odpadkov (45 %). Opazimo lahko torej, da so anketiranci v EU-27 in v Sloveniji kot najpomembnejše okoljske probleme navedli enake kategorije, le v različnem vrstnem redu. Kot najmanj pomemben problem so tako v Sloveniji kot v EU-27 izbrali obremenitev s hrupom (SLO: 13 %, EU:8 %). Drugi najmanjši problem po mnenju Slovencev je upad ali izumiranje vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov (23 %). V EU-27 so izpostavili pomanjkanje pitne vode (25 %).
Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje. Največ nestrinjanja je bilo pri trditvi, da njihove potrošniške navade škodljivo vplivajo na okolje v Evropi in drugje po svetu (39 % anketiranih se ni strinjalo s to trditvijo). Največji delež tistih, ki se je strinjalo, pa je bilo pri trditvi, da jih skrbi vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na okolje (92 % anketiranih se je strinjalo s to trditvijo).
Odnos javnosti do okoljskih problemov je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja, zaščite narave in zagotavljanje boljše kakovosti življenja za prihodnje generacije. Javnost igra ključno vlogo pri širjenju zavedanja o okoljskih problemih. S pomočjo medijev, družbenih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov lahko javnost obvešča o izzivih, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje voda in zraka ter o drugih okoljskih problemih. S tem se ljudje ozaveščajo o obstoječih težavah in njihovih posledicah, kar spodbuja potrebo po ukrepanju.
Posledično ima lahko javnost močan vpliv na politične odločitve povezane z okoljem. Ko je širše občinstvo zainteresirano za okoljske probleme, se odločevalci zadevi in sprejmejo ukrepe. Javno mnenje lahko oblikuje politično agendo, spodbuja sprejemanje zakonodaje na področju varovanje okolja in spodbuja politične akterje k izvajanju trajnostnih politik.
Odnos javnosti do okoljskih problemov ima tudi vpliv na trajnostni razvoj in gospodarstvo. Ko se javnost zavzema za okoljsko odgovorne prakse, podjetja in organizacije postanejo pozornejše na svoje vplive na okolje. To spodbuja razvoj inovativnih in trajnostnih tehnologij ter praks, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Povečuje tudi povpraševanje po "zelenejših" izdelkih in storitvah ter spodbuja trajnostno potrošnjo.
Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO) in Evropski zeleni dogovor.
Metodologija zbiranja podatkov:
Kot vir podatkov so uporabljeni izsledki poročila Eurobarometer, natančneje iz poročila »Attitudes of Europeans towards the Environment«. Poročilo v celoti obravnava odnos Evropejcev in državljanov posameznih držav do okolja. Podatke so zbirali z metodo osebnih intervjujev, med katerimi so naključno izbrali okrog 1.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, ter iz različnih okolij (mesto, primestje, podeželje).
Metodologija obdelave podatkov za kazalec:
V kazalcu Odnos javnosti do okoljskih problemov so podatki Eurobarometra preračunani v deleže (%). Delež predstavlja število ljudi, ki so izbrali vnaprej podan odgovor. Število možnih odgovorov se je v našem primeru razlikovalo (1 ali 4).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota
|
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Pomembnost varovanja okolja anketirancem
|
Delež |
2020 |
Najnovejši podatki za leto 2020 |
Vsake 3 leta |
28.06.2023 |
Da |
|
Najpomembnejši okoljski problemi po mnenju anketirancev
|
Delež |
2020 |
Najnovejši podatki za leto 2020 |
Vsake 3 leta |
28.06.2023 |
Da |
|
Vplivi okoljskih problemov |
Delež |
2020 |
Najnovejši podatki za leto 2020 |
Vsake 3 leta |
28.06.2023 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni