Ključno sporočilo
Bad

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju. Povpraševanje je največje po svežih vrtninah, sadju, mlevskih in mlečnih izdelkih, medtem ko v ekološki pridelavi prevladujeta živinoreja in travinje.


Kazalec prikazuje količino porabljenih živil in pijač na posameznega člana v gospodinjstvu ter porabljena sredstva za hrano in pijačo na člana po letih v Sloveniji in EU. Ekološka pridelava živil ima manjši vpliv na okolje zato kazalec prikazuje tudi količino ekoloških proizvodov živalskega izvora ter pridelavo ekoloških rastlinskih pridelkov v Sloveniji. Posebej je predstavljen 30-letni trend pridelave zelenjadnic.


Grafi

Slika PG07-1: Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (03.07.2023)

Prikaži podatke
Riž [kg] Zelenjava vseh vrst [kg] Sadje vseh vrst [kg] Kruh in drugi pekovski izdelki [kg] Testenine in kuskus [kg] Moka vseh vrst, kosmiči in zdrob [kg] Meso in mesni izdelki [kg] Ribe (sveže in zamrznjene) [kg] Jajca [kos] Mleko, polmastno in lahko [l] Jedilno olje [l] Sladkor [kg] Kava, prava in nadomestki [kg] Brezalkoholne pijače [l] Sadni sokovi [l] Vino [l] Pivo (tudi brezalkoholno) [l] Žgane pijače [l]
2000 3,80 107,70 68,40 64,10 6,60 27 62,50 2 145,70 79,40 14,10 14,70 3,10 30,90 28,20 25,70 23,90 0,60
2003 3,50 95,70 70,20 52,80 6,60 23,80 52,80 2 112,70 74,60 12,30 13,40 3,10 29,10 33 19,90 20,20 0,60
2007 3 89,90 66 39 6,50 17,80 51,70 1,40 93,70 65,40 10,40 10 3,20 39,30 21,30 13,90 26,40 0,80
2009 2,50 92,80 69,60 37,90 5,90 16,50 48,70 1,40 100,70 64,50 9,80 9,90 3,40 35,90 22,40 13,10 25,60 0,90
2012 2,60 84,40 72 34,20 6,40 17,40 47,70 1,50 87,70 54,10 10,50 8 3,50 29,40 21,60 10,90 26,40 1
2015 2,30 79,10 63,80 27,50 5,80 11,90 43,20 1,70 80,20 46,80 8,90 7 3,10 23,40 13,20 7,80 26,40 0,90
2018 2,30 78,60 59,40 26,90 6,70 12,10 42,90 1,10 80,30 43 7,40 6,40 3 24 16,50 8,50 26,40 1,10
Slika PG07-2: Povprečna porabljena denarna sredstev gospodinjstev za hrano in pijačo na člana
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (03.07.2023)

Prikaži podatke
Kruh in žitarice [EUR] Meso [EUR] Ribe [EUR] Mleko, sir in jajca [EUR] Olje in maščobe [EUR] Sadje [EUR] Zelenjava [EUR] Sladkor, marmelada, med, sirup, čokolada in sladkarije [EUR] Brezalkoholne pijače [EUR] Alkoholne pijače, tobak in mamila [EUR]
2001 157,80 212,82 18,93 120,08 29,91 53,98 57 57,91 83,71 85,12
2002 168,50 221,01 21,61 126,85 30,65 61,04 63 63,42 88,17 97,33
2003 174,51 218,03 22,23 132,25 30,44 62,87 65,95 67,98 89,04 111,59
2007 176,12 239,35 23,91 148,74 31,63 74,30 75,17 82,29 97,26 150,83
2008 192,33 260,93 28,09 175,10 36,80 82,63 80,69 94,43 106,82 161,12
2009 184,27 243,25 28,49 177,57 36,39 81,89 80,05 92,83 105,28 143,54
2012 185,22 250,91 32,37 167,30 40,58 85,09 75,96 93,71 111,23 142,07
2015 169,77 227,95 28,91 155,78 42,53 94,40 82,49 79,89 95,36 139,92
2018 190,06 252,32 34,71 165,70 38,31 99,11 89,89 89,59 104,50 141,32
Slika PG07-3: Ekološki proizvodi živalskega izvora (t)
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (03.07.2023)

Opomba:

podatki za meso in prireja mleka skupaj ter kravje mleko in jajca niso prikazani v grafu, so pa v tabeli

Prikaži podatke
Meso - SKUPAJ [t] Goveje meso [t] Prašičje meso [t] Ovčje meso [t] Kozje meso [t] Perutninsko meso [t] Meso kopitarjev [t] Drugo meso [t] Prireja mleka - SKUPAJ [t] Ovčje mleko [t] Kozje mleko [t] Med [t] Konzumna jajca [komadov]
2012 294,64 267,94 3,77 4,30 0,21 16,55 1,84 0,03 4829,75 117,21 121,83 21,39 3653736
2013 177,28 156,49 10,56 3 1,33 12,71 4,66 0,23 5395 128,26 144,40 44,95 4137950
2014 200,10 177,41 5,05 1,92 0,10 13,59 1,65 0,39 5626,43 104,44 105,77 20,34 4641164
2015 151,63 128,12 9,85 3,30 0,49 2,03 1,15 6,71 6036,20 85,58 118,64 21,81 6313978
2016 323,91 260,16 5,50 1,88 0,35 38,22 1,13 16,67 7127,75 124,36 139,03 21,20 6935642
2017 326,69 275,13 21 3,31 0,28 25,50 1,38 0,08 6050,93 178,09 158,76 31,31 8657164
2018 410,21 350,07 24,99 1,97 0,12 32,80 0 0,27 7186,72 180,71 138,46 43,91 10868595
2019 330,18 278,41 23,86 0,31 0,40 27,07 0 0,12 7739,63 188,13 203,77 42,04 11704526
2020 308,68 260,06 18,51 2,20 0 27,48 0,20 0,23 7714,80 193,03 214,53 34,08 13315892
2021 457,39 407,60 22,63 1,52 0 25,19 0,30 0,15 8236,27 173,26 220,18 32,18 12547262
Slika PG07-4: Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t)
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (03.07.2023)

Opomba:

v grafu niso prikazani podatki za zeleno krmo z njiv in seno s trajnih travinj, so pa v tabeli

Prikaži podatke
Žita za zrnje [t] od tega pšenica in pira [t] od tega jecmen [t] od tega oves [t] od tega koruza za zrnje [t] Stročnice za suho zrnje [t] Korenovke in gomoljnice [t] od tega krompir [t] Industrijske rastline [t] od tega oljnice [t] Zelena krma z njiv [t] od tega silažna koruza [t] od tega zacasno travinje na njivah [t] Zelenjadnice in melone [t] Jagode [t] Gojene gobe [t] Sadje [t] Oljke [t] Grozdje [t] Seno s trajnih travinj [t]
2012 2861,92 649,34 409 256,11 653,70 0 1114,60 1018,20 184,03 157,77 5642,96 349 1262,40 701,63 10,94 4,30 1207,30 99,98 570,50 56142,27
2013 2942,75 614 427,55 413,62 586,11 0 1184,75 1069,54 124,69 86,61 6300,87 201,50 1367,38 1217,61 15,31 5,85 1817,23 210,05 815,96 64210,84
2014 3929,31 1314,48 561,26 396,21 1005,53 38,12 1579,14 1402,15 155,78 130,30 10857,05 514,20 1892,32 1410,71 27,01 7,70 1845,31 175,87 964,04 75476,95
2015 3386,36 1205,05 460,70 446,75 544,17 73,60 1611,25 1392,58 216,54 182,11 9356,67 954,70 2275,75 1573,09 27,78 5,58 2744,45 340,08 1207,99 48571,68
2016 4725,15 1460,52 865,59 358,35 1264,38 105,57 1622,21 1471,12 88,34 76,38 12123,98 1155,80 4059,28 1746,27 24,22 20,50 1937,21 417,89 1017,44 50936,53
2017 4848,86 1676,22 744,15 514,63 867,68 201,29 1767,90 1566,46 426,69 382,22 14297,70 2307,50 4355,47 1478,01 37,90 0,08 895,36 423,08 1312,32 50483,45
2018 5492,38 1602,27 815,14 653,90 1048,22 114,60 1823,56 1547,18 334,62 266,56 19408,35 2811,13 4823,13 1780 54,15 0,07 5020,81 552,43 1504,99 59332,48
2019 5628,90 1769,57 858,53 845,95 1109,23 105,52 1626,28 1385,33 306,03 257,67 18550,60 2406,40 5832,60 1739,93 55,43 0,05 1520,94 421,39 2203,28 101950,44
2020 5622,11 1715,97 943,15 638,49 1226,95 95,09 1831,25 1632,26 609,30 412,08 16609,53 2237,90 7326,21 1641,16 59,06 25,19 7430,94 659,01 1914,19 102055,25
2021 5865,84 2045,84 812,45 622,51 1362,84 120,04 1509,82 1335,90 297,78 211,46 17568,14 1434 8670,69 1906,24 57,01 30,06 1327,11 314,87 2034,21 98818,31
Slika PG07-5: Pridelava zelenjadnic (t)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (03.07.2023)

Prikaži podatke
Zelenjadnice-SKUPAJ [t] Belo zelje [t] Ohrovt [t] Cvetača in brokoli [t] Kitajski kapus [t] Solata [t] Endivija [t] Radič [t] Špinača [t] Korencek [t] Rdeča pesa [t] Paradižnik [t] Paprika [t] Kumare - skupaj [t] Kumare - za vlaganje [t] Kumare - solatne [t] Čebula [t] Česen [t] Por [t] Fižol za stročje-skupaj [t] Fižol za strocje - visoki [t] Fižol za strocje - nizki [t] Grah [t] Motovilec [t] Bučke [t] Šparglji (Beluši) [t] Druge zelenjadnice [t]
1991 0 39040 1808 773 481 2633 1324 892 306 4120 2431 5937 1208 5189 0 0 7610 1462 381 2576 0 0 598 0 0 0 13668
1995 0 30278 1057 959 762 4260 1933 1291 455 3181 3820 6172 1818 6581 0 0 6461 1101 463 2821 0 0 821 0 0 0 7389
2000 78809 26993 659 1474 421 6894 2266 2386 391 2813 3141 3421 5824 3002 0 0 6260 640 684 2103 0 0 325 0 0 0 9285
2005 87579 25008 1395 1756 536 7434 3238 3475 412 2747 3010 6629 10227 3708 1485 2224 7212 240 716 3112 2167 946 225
2010 59986 20241 725 996 229 5781 1836 2302 236 2039 2013 3766 3375 2312 719 1594 4667 292 608 1921 1314 607 156 0 0 0 6488
2014 86208 20851 942 1625 377 10474 3868 4230 298 3518 2631 6607 3594 3273 1105 2168 7563 912 407 3407 2392 1015 216 864 2240 224 8088
2016 105505 21698 1003 1395 420 12252 3093 5231 316 5590 3970 8652 4024 2662 1093 1569 10885 1089 925 3180 1981 1199 259 493 3557 233 14577
2019 120120 19286 866 1845 408 13052 2755 6254 318 5666 4865 9013 4261 2411 849 1561 10101 1056 1136 1975 1058 917 639 647 6718 576 26274
2020 135241 21874 1003 2054 504 14718 3100 6166 372 6949 5610 10238 4347 2991 1058 1934 11912 1070 1285 2261 1244 1017 626 742 7214 622 29584
2021 114957 19675 849 1709 425 12248 2668 5840 306 5201 4675 8771 3734 2332 803 1529 10514 1023 1070 1684 887 798 512 595 5010 356 25757
2022 90651 10785 675 1392 405 9878 1848 5637 239 4214 5956 10358 3030 2627 687 1940 8082 736 1204 1413 664 749 230 552 5778 334 15279
Slika PG07-6: Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2021
Viri:

Eurostat (03.07.2023)


Cilji

Cilj strategije EU „Od vil do vilic“ je pospešiti prehod na trajnostni prehranski sistem, ki bi moral:

  • imeti nevtralen ali pozitiven vpliv na okolje;
  • pomagati ublažiti podnebne spremembe in se prilagoditi njihovim vplivom;
  • zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti;
  • zagotoviti prehransko varnost, prehrano in javno zdravje ter zagotoviti, da imajo vsi dostop do zadostne, varne, hranljive in trajnostne hrane;
  • ohraniti cenovno dostopnost hrane, hkrati pa ustvarjati pravičnejše gospodarske donose, spodbujati konkurenčnost oskrbovalnega sektorja EU in spodbujati pravično trgovino.

Konkreten cilj:

  • do leta 2030 bo vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje.

S podatki o spremljanju porabe živil lahko ocenimo prehranske navade prebivalcev oziroma gospodinjstev. Izbira prehranskih produktov lahko vpliva na okolje, saj imajo nekateri načini (na primer: ekološki, biodinamični, permakulturni) pridelave manjši vpliv na okolje. Ne nazadnje pa prehranske navade lahko vplivajo na zdravstveno stanje članov gospodinjstev.

Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Po podatkih SURS so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale porabljene količine večine živil in pijač. Tako se je zmanjšala količina porabljenega riža, kruha, moke, mesa in mesnih izdelkov, rib, jajc, mleka, jedilnega olja, sadja, zelenjave, sladkorja, brezalkoholnih pijač, sadnih sokov ter vina. V tem obdobju se je povečala količina popitega piva, vode in žganih pijač. Skoraj enaka poraba na osebo pa je ostala pri testeninah in kavi. Kaže, da bi lahko zmanjšano porabo živil v gospodinjstvih morda lahko pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oz. hitrega tempa življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma. Pri porabi živil so leta 2018 predstavljale največje količine kruh in drugi pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in mleko ter sadje in zelenjava vseh vrst; slednji sta količinsko najmočneje zastopani. Med pijačami so količinsko najmočneje zastopani pivo in brezalkoholne pijače. Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil medtem ko se danes vse bolj zavedamo, da mora biti hrana tudi varna in kakovostna saj vpliva na naše zdravje. Prav tako je pomemben način pridelave in predelave živil, ki vplivata tudi na okolje.

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

Gospodinjstva so v obdobju 2001 – 2018 povprečno na člana največ denarja porabila za nakup mesa, kruha, skupino živil v kateri so mleko, sir in jajca, manj za sadje in zelenjavo ter raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada…). Pri vrhu denarnih izdatkov so tudi brezalkoholne in alkoholne pijače. Gospodinjstva so imela najvišje stroške leta 2008, ko so porabila povprečno 1.219 EUR za nakup hrane in pijače na člana gospodinjstva. Podatki kažejo, da za hrano plačujemo vedno več. Tako so gospodinjstva z najnižjimi dohodki (med katere sodi skoraj petina gospodinjstev) porabila 20 % denarja za hrano in brezalkoholno pijačo oziroma so zanje izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, predstavljali 46 % izdatkov vseh življenjskih potrebščin. V Sloveniji je bilo leta 2019 pod pragom revščine 243.000 oseb (12 %). Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga je moralo imeti enočlansko gospodinjstvo leta 2019, da ni zdrsnilo pod prag revščine, je znašal 8.440 eur. Stopnja tveganja socialne izključenosti je leta 2019 veljala za 293.000 oseb ali 14,4 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo).

Ekološki proizvodi živalskega izvora

Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Število prašičev, goved in drobnice v ekološki reji je bilo v letu 2021 večje, perutnine pa manj. Večina  ekoloških izdelkov živalskega izvora je v nenehnem porastu. V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi živalskega izvora v letu 2021 pridelali največ mleka (8236,27 t) (od tega največ kravjega – 7842,83 t) ter govejega mesa (407,6 t). Količina jajc se je v preteklih letih nenehno povečevala, vendar se je  v letu 2021 prvič znižala in spet pristala na  12,5 milijonov kosov. Zanimivo, da v opazovanem obdobju 2012 – 2021  količina ovčjega in kozjega mesa med leti niha, medtem ko v istem obdobju količina ovčjega in kozjega mleka, zlasti slednjega, narašča. V letih 2018 in 2019 ni bilo zabeležene prireje mesa kopitarjev, ki pa se je ponovno pojavilo v zadnjih dveh letih. Manj je bilo pridelanega medu.

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov

Po podatkih SURS je pridelek ekološko pridelanih žit leta 2021 znašal 5.866 ton in je bil za 4 % večji kot v letu pred tem, k čemur je med drugim prispevale nekoliko večje kmetijske površine, namenjene pridelavi žit. Pridelanega je bilo za 1.336 ton manj ekološkega krompirja v primerjavi z letom prej, saj se je zmanjšala tudi kmetijska površina, na kateri je bil ekološki krompir posajen. Pridelek ekološko pridelanega sadja je znašal 1.327 ton, kar je bilo za 82 % manj kot leto prej. Pridelek ekološko pridelane zelenjave, melon in jagod se je po drugi strani povečal za 15 % in je znašal 1.963 ton. Pridelek v ekoloških vinogradih je bil prav tako večji, in sicer za 6 %. Pridelek oljk v ekoloških oljčnikih pa je bil občutno manjši, za več kot polovico (52 %). Letina pridelka sadja in oljk je bila  zelo skromna zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmerah. Povečal pa se je pridelek stročnic za suho zrnje in gojenje gob. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj v pridelavi  prevladuje živinoreja oziroma travinje (KIS, Poročilo o stanju…v letu 2021).

Pridelava zelenjadnic (t)

Prvi objavljeni podatki SURS za zelenjadnice segajo v leto 1991. Primerjava 30-letnega obdobja kaže, kako se je pridelovanje nekaterih vrst zelenjav dandanes zmanjšalo (npr. belo zelje, ohrovt, kumare, česen), nekatero izjemno povečalo (npr. različne vrste solat, paradižnik, paprika, čebula, por), posamezne pa so ostale skoraj na podobni ravni pridelave (špinača, fižol, grah) v vsem tem obdobju. Večji porast (pa z manj časovnimi podatki) denimo dosega pridelava bučk in špargljev. Generalno gledano  velja, da je samooskrba z zelenjavo (in sadjem) v Sloveniji še nezadostna in ne dosega niti polovičnih potreb. Je pa v zadnjih desetih letih opazen trend rasti pridelave zelenjadnic. Toda po podatkih SURS se pogostost kmetijske suše v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečuje in vpliva na pridelke vseh kmetijskih rastlin. Pri večini poljščin in zelenjadnic so bili povprečni pridelki v 2022 manjši, razen v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih kjer je bila letina povprečna.

Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2021

Po podatkih Eurostat so leta 2021  gospodinjstva v EU porabila več kot 1 035 milijard evrov (kar ustreza 7,1 % celotnega BDP EU) za „hrano in brezalkoholne pijače“. To predstavlja 14,3-odstotni delež vseh izdatkov gospodinjstev. V primerjavi z letom 2020 (14,8-odstotni delež) je to zmanjšanje za 0,5 odstotne točke (ot). Najvišji delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v letu 2021 je bil zabeležen v Romuniji (24,8 %), Litvi (20,4 %), Bolgariji (20,1 %), Estoniji (19,9 %), Poljski in Slovaški (obe 19,6 %). Nasprotno pa so bili najnižji deleži na Irskem (8,3 %), v Luksemburgu (9,0 %), v Avstriji (10,9 %), na Danskem in v Nemčiji (obe po 11,8 %). Delež skupnih izdatkov gospodinjstev za hrano se je v primerjavi z letom 2020 zmanjšal v vseh državah EU, razen na Poljskem in Slovaškem, kjer se je povečal (obe +0,2 ot). Najbolj so izdatke zmanjšale Grčija (-1,7 ot), Litva (-1,4 ot) ter Hrvaška, Estonija in Slovenija (vse -1,3 ot).

Politični okvir

- V strategiji EU »Od vil do vilic«, sprejeti maja 2020, je med drugim navedeno, da bo »trg ekološke hrane še naprej rasel in tudi ekološko kmetovanje bo treba še naprej spodbujati. Ekološko kmetovanje pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost, ustvarja delovna mesta in privablja mlade kmete. Potrošniki cenijo njegovo vrednost. Poleg ukrepov SKP, kot so ekosheme, naložbe in svetovalne storitve, ter ukrepov skupne ribiške politike (SRP) bo Komisija predstavila akcijski načrt za ekološko kmetovanje. Ta bo državam članicam pomagal pri spodbujanju ponudbe in povpraševanja po ekoloških proizvodih. S promocijskimi kampanjami in zelenimi javnimi naročili bo zagotovil zaupanje potrošnikov in spodbudil povpraševanje. Ta pristop bo pomagal doseči cilj, da bi do leta 2030 vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje, in znatno povišal raven ekološke akvakulture.

- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 med ključnimi elementi navaja, da je treba za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in morju v Evropi med drugim povečati obseg ekološkega kmetovanja in značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih. 

- 2. decembra 2021 je bil uradno sprejet dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Nova zakonodaja, ki je začela veljati 1. januarja 2023, utira pot pravičnejši, zeleni in na uspešnosti temelječi SKP. Politika se osredotoča na deset posebnih ciljev, povezanih s skupnimi cilji EU za socialno, okoljsko in gospodarsko trajnost v kmetijstvu in na podeželju. Vsaka država EU je oblikovala nacionalni strateški načrt SKP, ki združuje financiranje, razvoj podeželja in tržne ukrepe. Pri oblikovanju svojih strateških načrtov  države EU prispevajo k desetim specifičnim ciljem prek nabora širokih političnih ukrepov, ki jih je zagotovila Komisija in ki se lahko oblikujejo glede na nacionalne potrebe in zmogljivosti. Evropska komisija je 28. 10. 2022 potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, izvajati pa se je začel 1. 1. 2023.

- Komisija je pripravila obsežen akcijski načrt o ekološki pridelavi za Evropsko unijo, 2021. Z njim si bo Komisija prizadevala doseči cilj evropskega zelenega dogovora, da bo do leta 2030 25 % kmetijskih zemljišč obdelanih z ekološkim kmetovanjem. Akcijski načrt je razdeljen na tri med seboj povezane osi, ki odražajo strukturo verige preskrbe s hrano in trajnostne cilje zelenega dogovora:

1. os: spodbujanje povpraševanja in zagotavljanje zaupanja potrošnikov.

2. os: spodbujanje pretvorbe in krepitev celotne vrednostne verige.

3. os: organska pridelava z zgledom: izboljšati prispevek ekološkega kmetovanja k okoljski trajnosti.

- Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavljene sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji:

- Izbrana kakovost je nacionalna shema kakovosti. Namenjena je kmetijskim pridelkom ali živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

- Ekološki kmetijski pridelki in živila

Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano z ekološkim načinom pridelave. To je oblika, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način zmanjšuje človekov vpliv na okolje in deluje kot je le mogoče naravno. Kmetijski pridelki oziroma živila, ki so pridelana oziroma predelana v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil označujemo z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”. Več o ekološki pridelavi in označevanju lahko preberete na tej povezavi.

- Integrirana pridelava

V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja. Pri integrirani pridelavi uporabljajo naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil:

- Zaščitena označba porekla

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju.

- Zaščitena geografska označba

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora z določenega geografskega območja. Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano (surovine npr. lahko izvirajo z drugega območja).

- Zajamčena tradicionalna posebnost

Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

- Označba višje kakovosti

To je nacionalna shema kakovosti in zajema kmetijske pridelke in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana (imajo npr. večji sadni delež, kot je predpisano, so izdelana brez dovoljenih aditivov itd.).

- Decembra 2021 je vlada RS sprejela Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK) do leta 2027. Določa ukrepe za hitrejši razvoj ekološkega kmetovanja do leta 2027. ANEK vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po 8 prednostnih področjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, eko živila v sistemu javnega naročanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami), ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju ekološkega kmetovanja. ANEK je tudi ena izmed pomembnih usmeritev pri pripravi ukrepov v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo.

Vplivi na okolje

Najpomembnejši vplivi porabe živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko pridelavo in industrijsko predelavo. Vključujejo vplive kot so: poraba energije, poraba vode in nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, izpuste zaradi reje živali, rabo zemljišč ter vplive zaradi prevoza. Posredni vplivi porabe živil so manjši in so povezani z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem biorazgradljivih odpadkov in odpadne embalaže ter odpadne hrane. Obstaja vrsta podatkov glede tega, kolikšen in kakšen vpliv povzročajo živila oziroma poraba hrane na okolje v celotni življenjski dobi. Eno od teh je prikazano v raziskavi »Environmental impacts of food consumption in Europe«. Izdelki v košarici, ki so bili izbrani kot reprezentativni za porabo v EU so: svinjina, govedina, perutnina, mleko, sir, maslo, kruh, sladkor, sončnično olje, oljčno olje, krompir, pomaranče, jabolka, mineralno vodo, pražena kava, pivo in vnaprej pripravljene jedi. Skupni rezultati kažejo, da za večino kategorij vplivov najbolj obremenjuje okolje pridelava mesnih izdelkov (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečnih izdelkov (sir, mleko in maslo). Predelava hrane in logistika je naslednja najpomembnejša faza v smislu vplivov na okolje zaradi njihove energetske intenzivnosti in s tem povezanih izpustov v ozračje. Kar zadeva fazo konca življenjske dobe pa čiščenje odpadnih voda povzroča okoljska bremena, povezana z evtrofnimi snovmi. Poleg tega je treba upoštevati tudi izgube hrane, ki se pojavijo v celotnem življenjskem ciklu, v smislu kmetijskih / industrijskih in domačih živilskih odpadkov, saj lahko znašajo do 60% začetne teže živil. Za okolje lahko veliko naredimo, če zmanjšamo število mesnih obrokov, na primer en dan v tednu brez mesa. Rastlinska hrana potrebuje za pridelavo 25x manj energije kot goveje meso in posledično spušča zaradi tega do 25-krat manj CO2 v zrak. Eden od načinov zmanjševanja vplivov pridelave živil na okolje je preusmeritev na ekološko kmetijstvo, kjer so za to primerni pogoji. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne ter zdrave hrane.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Strategija EU »Od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, maj 2020

Metodologija zbiranja podatkov:

PG7-1: SI-STAT podatkovni portal: Kakovost življenja, Poraba gospodinjstev. Podatki so prikazani za obdobje 2000-2018 (manjkajo leta 2011, 2013, 2014, 2016 in 2017). Podatki za leta 2000 - 2010 so preračunani iz obdobja treh zaporednih let (npr. 2008 - 2010) na srednje leto (npr. 2009) kot referenčno leto. Podatki zbrani v letu 2012 in naslednjih letih, se nanašajo na referenčno leto. Podatki za leto 2011 niso na voljo, in tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki. Zaradi spremenjene metodologije podatkov za leto 2022 še ni na voljo (julij 2023).

PG7-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Poraba gospodinjstev. Izdatki za življenjske potrebščine so razvrščeni po Evropski klasifikaciji individualne potrošnje po namenu – COICOP. Podatki so na voljo za obdobje 2000-2018 (manjkata leti 2011, 2012 in 2013). Tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki. Zaradi spremenjene metodologije podatkov za leto 2022 še ni na voljo (julij 2023).

PG7-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Proizvodne metode v kmetijstvu, Ekološko kmetovanje. Podatki so za obdobje 2012 – 2021.

PG7-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Proizvodne metode v kmetijstvu, Ekološko kmetovanje. Podatki so na voljo za obdobje 2012 – 2021.

PG7-5:  Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Rastlinska pridelava, Pridelki in površina, za obdobje od 1991 do 2022.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so predstavljeni v tonah, kg, litrih, kosih in EUR.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Kg, liter, kos

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H155S.px

 

2000 – 2012

 

2015, 2018

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

 

 

Na 3 leta

20. junija 2023

Da

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0878701S.px

 

2000 – 2012

 

2015, 2018

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

 

 

Na 3 leta

20. junija 2023

Da

Ekološki proizvodi živalskega izvora (t),

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1561906S.px

 

2012 - 2021

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

20. junija 2023

Da

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov (t)

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/1561905S.px/

2012 - 2021

Druga polovica leta za preteklo leto

Letno

20. junija 2023

Da

Pridelava zelenjadnic (t)

 

t

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502403S.px

 

1991 - 2022

Prva polovica leta za preteklo leto

Letno

20. junija 2023

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1 in 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:

PG07-6: Grafičen prikaz je na spletni strani Eurostat objavljen za leto 2021.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Letni podatki o izdatkih za končno potrošnjo gospodinjstev, razčlenjeni po kategorijah COICOP in nekaterih spremenljivkah preseka. Glavni namen te raziskave na nacionalni ravni je posodobiti uteži košarice blaga in storitev, uporabljenih za izračun HICP. Predstavljeni podatki so: povprečni izdatki za potrošnjo zasebnih gospodinjstev; struktura povprečnih izdatkov za potrošnjo in značilnosti gospodinjstev. Odhodki gospodinjstev za končno potrošnjo se merijo v nacionalni valuti, evrih in PPS (standard kupne moči). Podatki o HBS se zbirajo z nacionalnimi raziskavami HBS v vsaki sodelujoči državi. Zbiranje podatkov vključuje kombinacijo enega ali več intervjujev in dnevnikov, ki jih vodijo gospodinjstva in / ali posamezniki, običajno na dnevni osnovi. Po sprejetju inovativnih rešitev za zbiranje podatkov bo mogoče nekatere podatke zbirati neposredno z uporabo aplikacij, elektronskih dnevnikov ali posebnih kartic, s čimer se bo breme anketirancev zmanjšalo. Podatki se zbirajo približno vsakih 5 let: 1988, 1994, 1999, 2005, 2010 in 2015. Naslednje referenčno leto je 2020. https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/hbs_esms.htm

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2021

 

%

https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/DDN-20230201-1

 

 

2021

Jeseni za preteklo leto

Letno

20. junija 2023

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• SURS, Ekološko kmetijstvo, 2021, 21. 7. 2022, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10464

• SURS, Rastlinska pridelava, 2022, 29. 3. 2023, https://www.stat.si/statweb/News/Index/11012

• Eurostat, NEWS ARTICLES 1 February 2023, How much do households spend on food and alcohol? https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/w/DDN-20230201-1

• Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija, SURS, 2017, URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7464 in Aktualni podatki https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/10/77).

• Nekaj ščepcev podatkov o hrani, SURS, 2014.

• Environmental impacts of food consumption in Europe avtorjev Bruno NotarnicolaGiuseppeTassielliaPietro AlexanderRenzulliaValentinaCastellanibS.Salab, objavljeno v Journal of Cleaner Production, Volume 140, Part 2, 1 January 2017, Pages 753-765, URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652616307570).

• Ekologi brez meja, URL: https://ebm.si/glavna/web/index.php/projekti

• Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, URL: https://www.umanotera.org/kaj-delamo/aktualne-kampanje-in-projekti/podnebni-meni-spodbujanje-nizkoogljicne-pridelave-in-potrosnje-hrane/

• Inštitut za trajnostni razvoj, URL: http://www.itr.si/category/ekoloska-hrana/

• Uredba o zelenem javnem naročanju, URL:http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn

• Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027 (ANEK), URL: https://skp.si/novice/akcijski-nacrt-za-razvoj-ekolskega-kmetijstva-do-leta-2027

• Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022, URL: https://www.kis.si/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, URL:  https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/oznacbe-she…

• Strategija »Od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, maj 2020, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52020DC0381https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/farm-fork-strategy_en

• Priporočila Komisije za nacionalne strateške dokumente SKP, december 2020, URL: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_2473

• Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, maj 2020, URL: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/eu-biodiversity-strategy-2030_sl

•  Akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave, 2021, https://agriculture.ec.europa.eu/farming/organic-farming/future-organics_sl#akcijski-na%C4%8Drt-o-ekolo%C5%A1ki-pridelavi-v-eu


Related indicators