Kazalec prikazuje količino porabljenih živil in pijač na posameznega člana v gospodinjstvu ter porabljena sredstva za hrano in pijačo na člana po letih v Sloveniji in za leto 2018 za EU. Ekološka pridelava živil ima manjši vpliv na okolje zato kazalec prikazuje tudi količino ekoloških proizvodov živalskega izvora ter pridelavo ekoloških rastlinskih pridelkov v Sloveniji. Posebej je predstavljen 30-letni trend pridelave zelenjadnic.

S podatki o spremljanju porabe živil lahko ocenimo prehranske navade prebivalcev oziroma gospodinjstev. Izbira prehranskih produktov lahko vpliva na okolje, saj imajo nekateri načini (na primer: ekološki, biodinamični, permakulturni) pridelave manjši vpliv na okolje. Po drugi strani iz teh podatkov lahko razberemo finančne zmožnosti gospodinjstev. Ne nazadnje pa prehranske navade lahko vplivajo na zdravstveno stanje članov gospodinjstev. In razkrivajo življenjski standard.

Količine doma porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Po podatkih SURS so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale porabljene količine večine živil in pijač. Tako se je zmanjšala količina porabljenega riža, kruha, moke, mesa in mesnih izdelkov, rib, jajc, mleka, jedilnega olja, sadja, zelenjave, sladkorja, brezalkoholnih pijač, sadnih sokov ter vina. V tem obdobju se je povečala količina popitega piva, vode in žganih pijač. Skoraj enaka poraba na osebo pa je ostala pri testeninah in kavi.

Kaže, da bi lahko zmanjšano porabo živil v gospodinjstvih morda lahko pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oz. hitrega tempa življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma.

Pri porabi živil so leta 2018 predstavljale največje količine kruh in drugi pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in mleko ter sadje in zelenjava vseh vrst; slednji sta količinsko najmočneje zastopani. Med pijačami so količinsko najmočneje zastopani pivo in brezalkoholne pijače.

Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil medtem ko se danes vse bolj zavedamo, da mora biti hrana tudi varna in kakovostna saj vpliva na naše zdravje. Prav tako je pomemben način pridelave in predelave živil, ki vplivata tudi na okolje.

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

Gospodinjstva so v obdobju 2001 – 2018 povprečno na člana največ denarja porabila za nakup mesa, kruha, skupino živil v kateri so mleko, sir in jajca, manj za sadje in zelenjavo ter raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada…). Pri vrhu denarnih izdatkov so tudi brezalkoholne in alkoholne pijače.

Gospodinjstva so imela najvišje stroške leta 2008, ko so porabila povprečno 1.219 EUR za nakup hrane in pijače na člana gospodinjstva. Podatki kažejo, da za hrano plačujemo vedno več. Seveda se ta porabljeni znesek razlikuje glede na dohodke. Tako so gospodinjstva z najnižjimi dohodki (med katere sodi skoraj petina gospodinjstev) porabila 20 % denarja za hrano in brezalkoholno pijačo oziroma so zanje izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, predstavljali 46 % izdatkov vseh življenjskih potrebščin.

V Sloveniji je leta 2019 bilo pod pragom revščine 12 % oziroma 243.000 oseb. Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga je moralo imeti enočlansko gospodinjstvo leta 2019, da ni zdrsnilo pod prag revščine, je znašal 8.440 eur. Stopnja tveganja socialne izključenosti je leta 2019 veljala za 293.000 oseb ali 14,4 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo).

Ekološki proizvodi živalskega izvora

Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Po številu živali je na prvem mestu perutnina, na drugem drobnica in na tretjem govedo. Vsi ekološki izdelki živalskega izvora so v nenehnem porastu.

V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi živalskega izvora v letu 2019 pridelali največ mleka (7.739,63 t) (od tega največ kravjega – 7.347,73 t) ter govejega mesa (278,41

t). Tudi količina jajc se nenehno povečuje in je v letu 2019 dosegla skoraj 12 milijonov kosov. Zanimivo, da se je v opazovanem obdobju 2012 – 2019 rahlo zmanjšala količina ovčjega in kozjega mesa, a hkrati povečala količina mleka obeh živali. V zadnjih dveh letih ni bilo zabeležene prireje mesa kopitarjev.

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov

Pridelava ekoloških rastlin je ves čas v porastu. Med ekološkimi rastlinskimi pridelki je bilo v letu 2019 pridelanega daleč največ sena in zelene krme za živali, torej kultur za hrano živini. Med preostalimi pridelki pa so po količini na prvem mestu različne vrst žit (5.628,90 t), korenovke in gomoljnice (1.626,28 t), zelenjadnice (1.739,93 t) in grozdje (2.03,28 t). V opazovanem obdobju se je povečala pridelava jagod, zelo pa je upadlo gojenje gob.

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj v pridelavi  prevladuje živinoreja oziroma travinje (KIS, Poročilo o stanju…v letu 2019).

Pridelava zelenjadnic (t)

Prvi objavljeni podatki SURS za zelenjadnice segajo v leto 1991. Primerjava 30-letnega obdobja kaže, kako se je pridelovanje nekaterih vrst zelenjav dandanes zmanjšalo (npr. belo zelje, ohrovt, kumare, česen), nekatero izjemno povečalo (npr. različne vrste solat, paradižnik, paprika, čebula, por), posamezne pa so ostale skoraj na enaki ravni pridelave (špinača, fižol, grah) v vsem tem obdobju. Večji porast (pa z manj časovnimi podatki) denimo dosega pridelava bučk in špargljev. Generalno gledano pa velja, da je samooskrba z zelenjavo (in sadjem) v Sloveniji še nezadostna in ne dosega niti polovičnih potreb, in še, da je bila pred dvajsetimi leti skoraj enkrat višja kot je danes. Je pa v zadnjih desetih letih opazen trend rasti pridelave zelenjadnic.

Izdatki gospodinjstev za hrano in pijačo, EU, 2018

Po podatkih Eurostat so leta 2018 gospodinjstva v Evropski uniji (EU) za „hrano in brezalkoholne pijače“ zapravila več kot 1 047 milijard EUR (kar ustreza 6,6% BDP EU).

To predstavlja 12,1% njihovih celotnih izdatkov za potrošnjo in se uvršča med tretje največje kategorije izdatkov gospodinjstev za "stanovanji, vodo, elektriko, plinom in drugimi gorivi", ki predstavljajo 24,0% izdatkov gospodinjstev, in "prevozom", ki predstavlja za 13,2%. Gospodinjstva v Romuniji so približno petino celotne porabe gospodinjstev porabila za hrano in brezalkoholne pijače (27,8%). Naslednji najvišji delež sta bila v Litvi (20,9%) in Estoniji (19,6%). V nasprotju s tem je bila v štirih državah članicah EU: Velika Britanija (7,8%), Irska (8,7%), Luksemburg (9,1%) in Avstrija (9,7%) ta pod 10%.

Med letoma 2008 in 2018 se je delež skupnih izdatkov gospodinjstev za hrano zmanjšal ali je ostal stabilen v večini držav članic EU, kjer so na voljo podatki za leto 2018. Največji upad je bil zabeležen v Litvi (s 24,8% celotnih izdatkov gospodinjstev v letu 2008 na 20,9% v letu 2018 ali znižanje za 3,9 odstotne točke), sledijo Poljska (-3,4 ot) in Malta (-3,0 ot). Nasprotno pa so se izdatki gospodinjstev za hrano povečali v 10 državah članicah EU, kjer so na voljo podatki za leto 2018. Največji porast so zabeležili na Češkem in Slovaškem (obe +1,4 ot), na Nizozemskem (+1,0 ot) in na Madžarskem (+0,8 ot).

Politični okvir

- V strategiji EU »od vil do vilic«, sprejeti maja 2020, je med drugim navedeno, da bo »trg ekološke hrane še naprej rasel in tudi ekološko kmetovanje bo treba še naprej spodbujati. Ekološko kmetovanje pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost, ustvarja delovna mesta in privablja mlade kmete. Potrošniki cenijo njegovo vrednost. Poleg ukrepov SKP, kot so ekosheme, naložbe in svetovalne storitve, ter ukrepov skupne ribiške politike (SRP) bo Komisija predstavila akcijski načrt za ekološko kmetovanje. Ta bo državam članicam pomagal pri spodbujanju ponudbe in povpraševanja po ekoloških proizvodih. S promocijskimi kampanjami in zelenimi javnimi naročili bo zagotovil zaupanje potrošnikov in spodbudil povpraševanje. Ta pristop bo pomagal doseči cilj, da bi do leta 2030 vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje, in znatno povišal raven ekološke akvakulture.

- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 med ključnimi elementi navaja, da je treba za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in morju v Evropi med drugim povečati obseg ekološkega kmetovanja in značilnosti biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih.

- Evropska komisija je 19. decembra 2020 skupaj s sporočilom objavila priporočila za vsako državo članico v pomoč pri pripravi njihovih strateških načrtov skupne kmetijske politike. Priporočila so del dialoga med Komisijo in državami članicami. Njihov namen je podpreti države članice pri izvajanju SKP od leta 2023 naprej ter zagotoviti, da bodo njihovi strateški načrti SKP velikopotezno prispevali k evropskemu zelenemu dogovoru. Komisija pripravlja priporočila za vsako državo članico na podlagi analize njenega kmetijskega sektorja in podeželskih območij. Priporočila so povezana z devetimi specifičnimi cilji SKP, ki se nanašajo na okoljske, socialne in gospodarske izzive, ter s horizontalnim ciljem glede znanja in inovacij. V priporočilih so upoštevani tudi cilji evropskega zelenega dogovora, in sicer šest količinsko opredeljenih ciljev strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost. 

- Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavljene sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji.

- Izbrana kakovost je nacionalna shema kakovosti. Namenjena je kmetijskim pridelkom ali živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

- Ekološki kmetijski pridelki in živila

Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano z ekološkim načinom pridelave. To je oblika, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način zmanjšuje človekov vpliv na okolje in deluje kot je le mogoče naravno. Kmetijski pridelki oziroma živila, ki so pridelana oziroma predelana v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil označujemo z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”. Več o ekološki pridelavi in označevanju lahko preberete na tej povezavi.

- Integrirana pridelava

V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja. Pri integrirani pridelavi uporabljajo naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil:

1. Zaščitena označba porekla

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju.

2. Zaščitena geografska označba

Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora z določenega geografskega območja.

Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano (surovine npr. lahko izvirajo z drugega območja).

3. Zajamčena tradicionalna posebnost

Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

4. Označba višje kakovosti

To je nacionalna shema kakovosti in zajema kmetijske pridelke in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana (imajo npr. večji sadni delež, kot je predpisano, so izdelana brez dovoljenih aditivov itd.).

Vplivi na okolje

Najpomembnejši vplivi porabe živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko pridelavo in industrijsko predelavo. Vključujejo vplive kot so: poraba energije, poraba vode in nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, izpuste zaradi reje živali, rabo zemljišč ter vplive zaradi prevoza. Posredni vplivi porabe živil so manjši in so povezani z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem biorazgradljivih odpadkov in odpadne embalaže ter odpadne hrane.

Obstaja vrsta podatkov glede tega, kolikšen in kakšen vpliv povzročajo živila oziroma poraba hrane na okolje v celotni življenjski dobi. Eno od teh je prikazano v raziskavi »Environmental impacts of food consumption in Europe«. Izdelki v košarici, ki so bili izbrani kot reprezentativni za porabo v EU so: svinjina, govedina, perutnina, mleko, sir, maslo, kruh, sladkor, sončnično olje, oljčno olje, krompir, pomaranče, jabolka, mineralno vodo, pražena kava, pivo in vnaprej pripravljene jedi. Skupni rezultati kažejo, da za večino kategorij vplivov najbolj obremenjuje okolje pridelava mesnih izdelkov (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečnih izdelkov (sir, mleko in maslo). Predelava hrane in logistika je naslednja najpomembnejša faza v smislu vplivov na okolje zaradi njihove energetske intenzivnosti in s tem povezanih izpustov v ozračje. Kar zadeva fazo konca življenjske dobe pa čiščenje odpadnih voda povzroča okoljska bremena, povezana z evtrofnimi snovmi. Poleg tega je treba upoštevati tudi izgube hrane, ki se pojavijo v celotnem življenjskem ciklu, v smislu kmetijskih / industrijskih in domačih živilskih odpadkov, saj lahko znašajo do 60% začetne teže živil.

Za okolje lahko veliko naredimo, če zmanjšamo število mesnih obrokov, na primer en dan v tednu brez mesa. Rastlinska hrana potrebuje za pridelavo 25x manj energije kot goveje meso in posledično spušča zaradi tega do 25-krat manj CO2 v zrak.

Eden od načinov zmanjševanja vplivov pridelave živil na okolje je preusmeritev na ekološko kmetijstvo, kjer so za to primerni pogoji. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne ter zdrave hrane