Kazalec prikazuje spreminjanje strukture izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine glede na povprečna letna denarna sredstva namenjena posamezni skupini dobrin in storitev, kar omogoča zasledovanje spreminjanja potrošniških vzorcev.

Z naraščanjem prihodkov se izdatki za življenjske potrebščine povečujejo. Potrošnja večine prebivalstva v Evropi je zaradi obilja višja od vzorcev potrošnje, ki jih narekuje sama osnovna potreba in je pri nekaterih izdelkih in storitvah celo višja od koristnosti ter v veliko primerih višja od okoljske trajnosti. Vzorce potrošnje gospodinjstev oblikujejo številne medsebojno odvisne gospodarske, družbene, kulturne in politične gonilne sile. Med najpomembnejšimi v Evropi so: naraščajoči prihodki in rastoče blagostanje, globalizacija svetovnega gospodarstva z odpiranjem trgov, vse večji individualizem, nove tehnologije, ciljno usmerjanje trženja in oglaševanja, manjša gospodinjstva idr..

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje in proizvodnje, saj gospodinjski potrošniki igrajo pomembno vlogo pri vsakodnevni izbiri blaga in storitev. Čeprav ima vsako posamezno gospodinjstvo relativno majhen vpliv na okolje v primerjavi z velikimi industrijskimi obrati, je zaradi številčnosti gospodinjstev njihov vpliv brez dvoma velik. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje tudi z odločitvami o tem kje in kako bomo živeli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas in s čim se bomo prevažali. Naše odločitve so največkrat pogojene z obstoječimi danostmi, kot so urbanistično načrtovanje v preteklosti, zgrajena prometna infrastruktura ali naselja. Vendar je tudi znotraj obstoječih okvirov mogoče najti bolj uravnotežen način življenja.

Po podatkih Statističnega urada RS, gospodinjstva v Sloveniji v povprečju na člana porabijo največ sredstev za prevoz in komunikacije (19 %), nekaj manj za hrano in brezalkoholno pijačo (14 %), rekreacijo, kulturo, izobraževanje ter restavracije in hotele (13 %), stanovanje, vodo, elektriko in drugo gorivo (11 %). Medtem ko se izdatki članov gospodinjstev od leta 2000 znižujejo za hrano in pijačo (za 4,4 %) ter obleko in obutev (1,2 %), pa naraščajo za stanovanja (0,9 %), komunikacije (1,5 %) ter za rekreacijo in kulturo (0,7 %). Skupni povprečni izdatek za člana gospodinjstva je v Sloveniji v letu 2009 znašal 8.023 EUR, kar je za 87 % več kot leta 2000, ko je poraba znašala 4.295 EUR.

V EU-25 najhitreje naraščajo izdatki za naslednja področja: prevoz in komunikacije, stanovanja (vključno s plačili za komunalne storitve), rekreacijo, zdravje in izobraževanje. V EU-15 je rekreacija danes drugo največje področje porabe gospodinjstev. Vzorci potrošnje v EU-10 se približujejo vzorcem v EU-15, kar kaže, da se življenjski slogi spreminjajo, razpoložljiv prihodek pa na splošno povečuje. Podobno kot v Sloveniji se izdatki za hrano v EU-25 kljub naraščajočim prihodkom znižujejo. Med letoma 1995 in 2005 se je njihov delež zmanjšal s 14,4 % na 12,5 %.

Zgolj v zadnjih petdesetih letih je človek porabil več blaga in storitev kot vsi prebivalci planeta v vsej njegovi zgodovini. Izredno produktivno gospodarstvo je pripeljalo do tega, da je potrošnja postala naš način življenja, da je nakupovanje postal ritual, s katerim si celo lajšamo osebnostne probleme, trgovski centri pa so postali prostor za druženje s prijatelji in znanci. Z razvojem prekomerne potrošnje smo pripomogli k pojavu, ko gospodarstvo proizvaja vedno večje količine raznovrstnih izdelkov. Zaradi trenda naraščanja kupne moči in višanja sredstev namenjenih oglaševanju, se je vzpostavil začaran krog nakupovanja oz. potrošnje. Posledično je ločevanje med soodvisnima pojavoma potrošnje in proizvodnje vse težje.