Kazalec prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in drugi državah EU.

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08-ZVO-1B) se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Ravnanje z njimi določa Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji urejeno v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov po predelavi ali odstranjevanju komunalnih odpadkov.

Z gospodarsko rastjo ter večanjem kupne moči raste tudi količina odpadkov v gospodinjstvih. S tem se povečuje tudi raba naravnih virov, saj zaenkrat recikliramo le okoli tretjino teh odpadkov.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji nastane več kot 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno. Leta 2009 jih je nastalo 449 kg na prebivalca oziroma 912.981 ton. Količina se je od 2003, do 2008 povečala za 17 %, v letu 2009 pa je prvič po letu 2003 nekoliko padla in sicer na 449 kg na prebivalca.

Pri ravnanju z nenevarnimi komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno prevladuje odlaganje. Po letu 2007 smo ga sicer zmanjšali in 2009 smo odložili 20 % manj odpadkov kot v 2007. Leta 2009 smo jih tako odložili 64 % (634 tisoč ton), recikliranih je bilo 35 % komunalnih odpadkov (350 tisoč ton), kar je sicer 47-krat več kot leta 2002, a še vedno se več komunalnih odpadkov odstrani kot predela.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj se večji del odvija na medobčinskem nivoju, v bližnji prihodnosti pa se bo odvijalo na nivoju pokrajin. Problematiko ravnanja z odpadki bi bilo treba reševati v okviru zmogljivih centrov za ravnanje z odpadki, vendar njihova izgradnja ne poteka po predvidenih načrtih.

Za leto 2009 so občine poročale o 58 podjetjih, ki so imenovana za zbiranje komunalnih odpadkov, in 45 podjetjih, ki imajo obveznosti za poročanje v zvezi z odlaganjem komunalnih odpadkov. Problematično je prav veliko število izvajalcev javnih služb in prinaša veliko razdrobljenost, neenake standarde izvajanja javne službe, drage storitve javnih služb, pomanjkljivo usposobljenost kadra, državnemu inšpektoratu pa težave pri nadzoru nad izvajalci. Glede na značilnosti posameznih prispevnih območij, odnos občin do problematike ravnanja s komunalnimi odpadki, način dela in organiziranost izvajalcev občinskih javnih služb, nadzor občinskih inšpektoratov in s tem ozaveščenost lokalnega prebivalstva so podatki o zbranih in odloženih komunalnih odpadkih po občinah pri nas zelo različni. (Dejak, Buda, Jukić Soršak, Koželj, 2010).

Zaradi nezadovoljivega trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki ter da bi izboljšali in dosegali cilje ponovne uporabe in recikliranja v RS do leta 2020, je v pripravi nov programsko-zakonodajni paket za komunalne odpadke, v katerem bodo med drugim določeni minimalni oskrbovalni standardi, tehnični ukrepi in normative za opravljanje javnih služb, obveznosti glede zagotavljanja infrastrukture na lokalni ravni za izvajanje javnih služb ter obveznosti izvirnega povzročitelja komunalnih odpadkov glede ločenega zbiranja na izvoru. Glavne spremembe narekuje nova določba o obveznem ločenem zbiranju odpadkov od vrat do vrat za odpadno embalažo in biološke odpadke, na ekoloških otokih pa bodo zbirali le še steklo in papir ter uvedba ločenega zbiranja vsaj papirja, kovinske in plastične embalaže ter kuhinjskih odpadkov v javnih ustanovah in podjetjih. Postavljeni bodo tudi novi cilji predelave in odlaganja. Cilji ravnanja z odpadki se bodo iz državne ravni prenesli na raven Statističnih regij. Večji poudarek bo tudi na ozaveščanju prebivalstva ter izvajanju zbiralnih akcij, ki bodo imele urejen brezplačni odvoz. Delovanje v smeri zmanjševanja oziroma manjše porabe in ne le ločevanja ter obdelave odpadkov v prihajajočem programsko-zakonodajnem paketu še ni zajeto, se pa načrtuje v naslednjih korakih.

Količina nastalih komunalnih odpadkov se med državami članicami EU precej razlikuje, kar je predvsem posledica različnih družbeno-gospodarskih razmer ter različnih ravni okoljske ozaveščenosti. Leta 2009 je na območju EU-27 v povprečju nastalo 524 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Količina nastalih odpadkov v EU-27 se sicer povečuje, vendar je povečevanje počasnejše od rasti BDP, kar nakazuje prekinitev povezave z gospodarsko rastjo. Povečevanje količin odpadkov je bilo v glavnem posledica vse večjega števila gospodinjstev in potrošnje v gospodinjstvih.

V zadnjem času se v Evropski uniji zraven učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov, glede na hierarhijo ravnanja z odpadki vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo glede tega šele v začetni fazi, saj so nujne spremembe tako pri izdelavi izdelkov kot tudi visoka okoljska ozaveščenost prebivalstva.