Kazalec prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in primerjavo s povprečjem v Evropski uniji.

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06 in 28/06) se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.

Z gospodarsko rastjo se veča poraba naravnih virov in posledično se proizvede večje količine odpadkov. To je še posebej vidno v gospodinjstvih, kjer se v zadnjih letih, zaradi razvoja potrošništva in izboljšane kupne moči prebivalstva, proizvede vedno večje količine odpadkov.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj se večji del odvija na medobčinskem nivoju, v bližnji prihodnosti pa se bo odvijalo na nivoju pokrajin. Problematiko ravnanja z odpadki je treba reševati v okviru zmogljivih regijskih centrov.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji nastane okrog 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leti 1995 in 1998 je bila ta številka nekoliko višja (515 in 523 kg/prebivalca na leto). Metodologija zbiranja teh podatkov je bila nekoliko drugačna, zato težko sklepamo, da se je količina nastalih odpadkov dejansko toliko zmanjšala. Po podatkih za leto 2002 je bilo v Sloveniji 411 kg komunalnih odpadkov na prebivalca.

Količina zbranih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2003-2007 iz zbranih 402 kg zvišala na 437 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Leta 2008 je nastalo 922.829 ton odpadkov in količina na prebivalca se je zvišala na 453 kg. V obdobju 2003-2008 se je količina zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji povečala za 17 %.

Pri ravnanju s komunalnimi odpadki prevladuje odlaganje, leta 2008 smo jih odložili 71 % (800 tisoč ton). V primerjavi z letom 2002 smo odložili 30 % več komunalnih odpadkov. Leta 2008 je bilo recikliranih 29 % komunalnih odpadkov (360 tisoč ton), kar je sicer 44-krat več kot leta 2002, a še vedno se jih v primerjavi z odlaganjem predela premalo.

S spremembo zakonodaje, vzpostavitvijo regijskih centrov za ravnanje z odpadki, taksami ter uvedenimi finančnimi garancijami za upravljalce odlagališč, se bodo odložene količine predvidoma zmanjšale.

Slovenija je kljub naraščanju količin nastalih komunalnih odpadkov še vedno precej pod Evropskim povprečjem, saj je leta 2007 v državah EU-27 nastalo povprečno kar 522 kg odpadkov na prebivalca. Vendar metodologije niso povsem primerljive. V večini držav članic EU-27 količina komunalnih odpadkov narašča. V 5. okoljskem akcijskem programu je bil zapisan cilj, da je treba na ravni EU do leta 2000 stabilizirati nastajanje komunalnih odpadkov, in sicer na 300 kg/prebivalca na leto, a se je izkazal kot težko dosegljiv – že leta 2004 je bila povprečna količina na ravni EU-25 več kot 500 kg/prebivalca na leto.

V zadnjem času se v Evropski uniji zraven učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov, glede na hierarhijo ravnanja z odpadki vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo glede tega šele v začetni fazi, saj so nujne spremembe tako pri izdelavi izdelkov kot tudi visoka okoljska ozaveščenost prebivalstva. Že v samem gospodinjstvu se namreč lahko zmanjša količina odpadkov z izbiranjem izdelkov za večkratno uporabo, brez nepotrebne ali vsaj s povratno embalažo, dolgo življenjsko dobo in podobno.