Ključno sporočilo
Neutral

Leta 2022 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,1 %. V primerjavi z letom prej se je dvignila za 0,4 %. Pod pragom tveganja revščine je leta 2022 živelo 251.000 prebivalcev, kar pomeni, da so bili njihovi dohodki nižji od 827 € na mesec, kolikor je znašal prag tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pod pragom EU. V letu 2021 se je Slovenija uvrstila na tretje mesto po najnižji stopnji tveganja revščine med državami EU-27. V letu 2022 pa se je izenačila z Madžarsko na drugem mestu. Energetska revščina se je v obdobju 2014–2021 zmanjšala za tretjino, leta 2022 (na dohodkih iz leta 2021) pa je nekoliko povečala.  Energetska revščina je v veliki meri povezana z  nezadostno izobraženostjo, ozaveščenostjo in finančno pismenostjo.


Kazalec obravnava stopnjo tveganja revščine in energetsko revščino v Sloveniji in EU-27.

Stopnja tveganja revščine pomeni odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih je neto ekvivalentni dohodek (vključno s socialnimi transferji in pokojninami) pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60% mediane ekvivalentnega dohodka vseh gospodinjstev z upoštevanjem OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice. Visoko tveganje revščine je večinoma povezano z določenimi družbenimi skupinami, zlasti invalidi in drugimi oviranimi osebami, starejšimi ženskami ter enostarševskimi družinami.

Enotne, mednarodno sprejete definicije energetske revščine še ne poznamo. Statistični urad RS je za potrebe Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta skupaj z predstavniki Ekonomske fakultete in Direktorata za energijo na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo, sprejel naslednjo definicijo: Energetska revščina je stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primernega toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanje sanitarne vode, razsvetljave) po primerni ceni.

Povezava med stopnjo tveganja revščine in okoljem je večplastna. Onesnaženo okolje namreč, vključno s slabimi sanitarnimi pogoji, vpliva na neenakosti med ljudmi, še posebej pa so izpostavljanje revnejše skupine prebivalstva. Te imajo pogostejše zdravstvene težave, kot so bolezni dihal, bolezni, povezane z onesnaženo vodo, kar še povečuje revščino.

Onesnaženost okolja prav tako vpliva na revnejše skupine z zmanjšanjem dostopa do virov, pridelkov, izgubo prihodka in povečanjem ranljivosti za naravne nesreče. Po drugi strani pa lahko revščina prispeva k nevzdržnim praksam in izkoriščanju virov. Pomanjkanje dostopa do izobraževanja, usposabljanja za pridobitev veščin in ekonomskih priložnosti lahko ovira revne posameznike pri sprejemanju trajnostnih praks ali zasledovanju okolju prijaznih zaposlitev. Omejeni finančni viri lahko privedejo tudi do uporabe cenejših, vendar okolju škodljivih alternativ za energijo, prevoz ali ravnanje z odpadki.

Pomembni so tudi vplivi podnebnih sprememb. Podnebne spremembe neenakomerno prizadenejo najbolj ranljive populacije, vključno z ljudmi v revščini. Naraščanje temperatur, spreminjanje vzorcev padavin in pogostejši izbruhi ekstremnih vremenskih dogodkov lahko motijo kmetijsko produktivnost, poškodujejo infrastrukturo in prisilijo skupnosti v selitev. Ti vplivi, povezani s podnebnimi spremembami, lahko še poglabljajo revščino in povečujejo tveganje za potopitev v revščino.

Reševanje povezave med revščino in okoljem zahteva celostne pristope, ki se osredotočajo na trajnostni razvoj, lajšanje revščine in varovanje okolja. Strategije, ki zajemajo socialne, ekonomske in okoljske vidike, so potrebne, da se prekine začaran krog revščine in zagotovi okoljska trajnost za sedanje in prihodnje generacije.


Grafi

Slika SE06-1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, Slovenija, 1997-2022
Viri:

Eurostat, 2022; SURS, 2022.

Prikaži podatke
Slovenija [%]
1997 14
1998 14
1999 13,60
2000 13
2001 12,90
2002 11,90
2003 11,70
2004 11,80
2005 12,10
2006 11,70
2007 11,50
2008 12,30
2009 11,30
2010 12,70
2011 13,60
2012 13,50
2013 14,50
2014 14,50
2015 14,30
2016 13,90
2017 13,30
2018 13,30
2019 12
2020 12,40
2021 11,70
2022 12,10
Slika SE06-2: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, EU-27, 2021 in 2022
Viri:

Eurostat, 2022

Opomba:

Nekatere države nimajo podatkov za leto 2022

Prikaži podatke
2021 [%] 2022 [%]
Latvija 23,40 22,50
Romunija 22,50 0
Bolgarija 22,10 22,90
Španija 21,70 20,40
Estonija 20,60 22,80
Italija 20,10 20,10
Litva 20 20,90
Grčija 19,60 18,80
Hrvaška 19,20 18
Portugalska 18,40 0
Luksemburg 18,10 0
Malta 16,90 0
Nemčija 16 14,70
Švedska 15,70 0
Poljska 14,80 13,70
Avstrija 14,70 14,80
Nizozemska 14,40 14,50
Francija 14,30 0
Ciper 13,80 0
Irska 12,90 14
Belgija 12,70 13,20
Madžarska 12,60 12,10
Danska 12,30 0
Slovaška 12,30 0
Slovenija 11,70 12,10
Finska 10,80 12,70
Češka 8,70 10,20
Slika SE06-3: Delež oseb v gospodinjstvih, ki ne morejo dovolj ogreti stanovanja, EU-27, 2022
Viri:

Eurostat, 2023

Prikaži podatke
Pod pragom tveganja revščine [%] Vsa gospodinjstva [%]
Finska 3,90 1,40
Luksemburg 5,30 2,10
Slovenija 7,30 2,60
Avstrija 4,80 2,70
Češka 7,30 2,90
Švedska 5,50 3,30
Estonija 5,90 3,40
Madžarska 10 4,70
Poljska 10,30 4,90
Belgija 12 5,10
Danska 9,40 5,10
Nizozemska 14,90 5,30
Nemčija 13,60 6,60
Hrvaška 21,90 7
Latvija 18,30 7,10
Slovaška 25,20 7,10
Irska 12,20 7,20
Malta 14,10 7,60
Italija 17,60 8,80
EU-27 20,20 9,30
Francija 24,30 10,90
Romunija 29,50 15,20
Španija 30,10 17,10
Litva 28,80 17,50
Portugalska 35,80 17,50
Grčija 38,90 18,70
Ciper 50,60 19,20
Bolgarija 42,70 22,50

Cilji

  • Do leta 2030 zmanjšati deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti v razponu 4,6 % in 3,8 %,
  • do leta 2030 izvesti od 3.500 do 10.500 izvedbenih naložb na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov pri energetsko revnih gospodinjstvih
  • do leta 2030 zmanjšati stopnjo tveganja revščine delovno aktivnih oseb pod 5 %.

Dostojno življenje za vse prebivalce je odgovornost in zaveza celotne družbe, ki izhaja iz spoštovanja človekovega dostojanstva. V veliki meri je odvisno od dohodka in premoženja posameznika oziroma gospodinjstva. Slovenija je med državami z nizko dohodkovno neenakostjo in relativno nizko stopnjo tveganja revščine, tudi učinkovitost socialnih transferjev je razmeroma visoka. Ob hitrem tehnološkem napredku, demografskih in podnebnih spremembah pa je izziv ohranjanje dostojnega življenja za vse (Strategija razvoja 2030, 2017).

Leta 2022 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,1 %. V primerjavi z letom prej se je dvignila za 0,4 %. Stopnja tveganja revščine je v obdobju 1997- 2008 upadla. Po tem pa je zaradi nastopa svetovne gospodarske krize ponovno doživela rast do leta 2014, kadar je dosegla najvišjo vrednost (14,5 %). Nato lahko ponovno opazimo upad stopnje tveganja revščine. Pod pragom tveganja revščine je leta 2022 živelo 251.000 prebivalcev, kar pomeni, da so bili njihovi dohodki nižji od 827 € na mesec, kolikor je znašal prag tveganja revščine.

Med EU-27 državami je najvišjo stopnjo tveganja revščine v letu 2021 dosegla Latvija (23,4 %). Sledili sta ji Romunija (22,5 %) ter Bolgarija (22,1 %). Najnižjo stopnjo so zabeležili v Češki (8,7 %) ter Finski (10,8 %). Slovenija se je uvrstila na tretje mesto z 11,7 %. Po podatkih za leto 2022 pa so najvišjo stopnjo imele Estonija (22,8 %), Bolgarija (22,9 %) in Latvija (22,5 %). Najnižjo so zabeležile Češka (10,2 %), Madžarska (12,1 %) ter Finska (12,7 %).

Glede na starost je tveganje revščine med delovno aktivnim prebivalstvom najnižje v starostni skupini 55–64, kjer je leta 2021 znašalo 3,9 % (EU: 8,5 %). Na nizko stopnjo tveganja revščine v tej starostni skupini najverjetneje vpliva sistem dodatkov na delovno dobo, ki na enako zahtevnih delovnih mestih starejšim zaposlenim zagotavlja višje plače kot mlajšim. Glede na izobrazbo je tveganje revščine najnižje pri visoko izobraženih delovno aktivnih. Podobno kot v drugih državah je tudi v Sloveniji stopnja tveganja revščine višja med zaposlenimi z začasnimi oblikami dela, s krajšim delovnim časom in med samozaposlenimi (UMAR, 2023).

Energetska revščina se je v Sloveniji v obdobju 2014–2021 zmanjšala za tretjino, leta 2022 (na dohodkih iz leta 2021) pa je nekoliko porasla. Energetsko revna so gospodinjstva pod pragom tveganja revščine, ki si ne morejo zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. Po letu 2014 se je delež energetsko revnih gospodinjstev postopoma, a vztrajno zmanjševal zaradi izboljšanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na energetsko revščino. Najnižji je bil leta 2021 (6,5 %), leta 2022 pa je medletno porasel na 7,3 %, saj sta se povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (UMAR, 2023).

Med državami EU-27 je v letu 2022 imela Bolgarija najvišji delež oseb v vseh gospodinjstvih, ki ne morejo dovolj ogreti stanovanja (22,5 %). Na drugem mestu je Ciper z 19,2 %. Slovenija se uvršča med države z najnižjim deležem (2,6 %), boljša sta le še Luksemburg in Finska. Povprečje za EU-27 znaša 9,3 %. Kadar pogledamo delež oseb, ki ne morejo ogreti stanovanja v gospodinjstvih pod pragom tveganja revščine lahko opazimo, da so deleži precej višji. Največji delež imata Ciper (50,6 %) ter Bolgarija (42,7 %). Slovenija (7,3 %) je ponovno krepko pod evropskim povprečjem (20,2 %) in se uvršča na 22. mesto.

Revščina je stanje, ki ogroža našo največjo vrednoto – zdravje in zmanjšuje dosegljivi družbeni prihodek, saj je prispevek bolnih ali nezmožnih h gospodarskemu razvoju manjši od potencialnega, na drugi strani pa zdravstveni in socialni sistem porablja tudi velika sredstva. Bolezen preprečuje ljudem, da bi delali, ali pa vpliva na njihovo produktivnost in jim zmanjša prihodek. Povezava med zaposlitvijo, delom, revščino in socialno izključenostjo – in širše, kakovostjo življenja – je posebej pomembna pri ustvarjanju konkurenčne in socialno dostojne Evropske unije. Zato je še toliko bolj pomembno, da se poleg dostopa do materialnih dobrin in primernega dohodka (iz zaposlitve in socialnih transferjev) vsem v družbi omogočijo kakovostne in dostopne zdravstvene in socialne storitve, integracije in vseživljenjsko učenje ter se na vseh ravneh spodbuja polno uveljavljanje človekovih pravic, solidarnost in sožitje generacij (Varuh, 2008).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2017) in Nacionalni energetski in podnebni načrt 2030

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke za Slovenijo objavlja Statistični urad RS in so na voljo za obdobje 2005-2022. Za ta kazalec so bili vzeti podatki za leto 2022. Vir so podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC), ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z Anketo o življenjskih pogojih in administrativnih ter registrskih podatkov za posamezno leto. V publikacijah, izdanih pred letom 2008, so bili podatki za leti 2005 in 2006 objavljeni kot podatki za leti 2004 in 2005. Kazalnike so bili namreč pred letom 2008 objavljeni glede na referenčno leto za dohodek (leto pred izvedbo ankete), od leta 2008 dalje pa so objavljeni glede na leto izvedbe SILC. S to spremembo je bil poenoten način objavljanja z Eurostatom. V raziskovanje so zajeta samo zasebna gospodinjstva. Skupinskih gospodinjstva niso anketirana.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:  Izračuni temeljijo na letnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva. Kazalniki so izračunani za dve definiciji razpoložljivega dohodka. Po prvi (dohodek brez dohodka v naravi) gre za denarni dohodek, v katerega je vključena kot boniteta tudi uporaba službenega avtomobila v zasebne namene. V drugem primeru (dohodek z dohodkom v naravi) je denarnemu dohodku prišteta še vrednost lastne proizvodnje, porabljene v gospodinjstvu (dohodek v naravi). Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, dohodek od oddajanja premoženja v najem, prejete denarne transferje od drugih gospodinjstev), od katerih so odšteti transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje.

Da bi lahko primerjali življenjsko raven gospodinjstev med seboj, moramo upoštevati njihovo velikost in sestavo. Vsi člani gospodinjstva nimajo enakih potreb, zato uporabljamo ekvivalenčne lestvice, ki upoštevajo ekonomije obsega v gospodinjstvih. Uporabljena je OECD-jeva prilagojena ekvivalenčna lestvica in izračunan dohodek na ekvivalentnega člana. Lestvica daje prvemu odraslemu članu utež 1, drugim članom, starim 14 let ali več, utež 0,5, otrokom, mlajšim od 14 let, pa utež 0,3.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Stopnja tveganja revščine

%

SURS, 2022

2022

Objavljeni tisto leto, kadar se izvede raziskava Življenjski pogoji (SILC)

Letno

1.06.2023

Da

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o stopnji tveganja revščine so na voljo za časovno obdobje 1997-2022. Podatke zbira Eurostat in se osvežujejo na letni ravni.

Vir podatkov za obdobje 1994 do 2001 je bilo raziskovanje ECHP (European Community Household Panel) za takratnih 15 članic EU, za ostale države pa so bili podatki povzeti iz njihovih državnih statističnih baz. Leta 2001 je raziskovanje ECHP bilo nadomeščeno z raziskovanjem EU-SILC -raziskovanjem o dohodkih in življenjskih pogojih. Posamezne države so pričele podatke po metodi raziskovanja SILC zbirati ob različnem času (npr. Slovenija leta 2005).

Podatki o deležu oseb v gospodinjstvih, ki ne morejo dovolj ogreti stanovanja so bili pridobljeni po raziskavi ECHP (med leti 1994 in 2001). Nasledila jo je raziskava EU-SILC, ki je bila uvedena na podlagi sporazuma v šestih državah članicah (Belgija, Danska, Grčija, Irska, Luksemburg in Avstrija) in na Norveškem. V prehodnem obdobju so bili podatki zbrani iz nacionalnih virov. EU-SILC trenutno deluje v skladu z okvirno uredbo Sveta in Parlamenta ter vrsto izvedbenih uredb Komisije, ki so navedene spodaj. Pravna podlaga zajema vse države članice EU in druge države, ki sodelujejo prostovoljno.

Metodologija obdelave podatkov: Izračuni za posamezne države temeljijo na letnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva. Kazalniki so izračunani za dve definiciji razpoložljivega dohodka, tako kot je to navedeno v metodologiji za Slovenijo.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Stopnja tveganja revščine

%

Eurostat, 2022

1997-2022

Marca za prejšnje leto

Letno

1.06.2023

Da

Delež oseb v gospodinjstvih, ki ne morejo dovolj ogreti stanovanja

%

Eurostat, 2023

2022

Marca za prejšnje leto

Letno

20.06.2023

Da

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators