V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi.

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33.

Raba energije v prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča. Glede na 2000 je bila raba višja za 58 %, zlasti na račun povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.

Ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v letu 2021 znaša približno 2.4 milijarde evrov, kar znaša 4,6 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Veliko večino (99 %) povzroča cestni in zgolj 1 % železniški promet. Dve tretjini zunanjih stroškov povzroči potniški in eno tretjino tovorni promet. Kar tretjina zunanjih stroškov prometa je povezanih s prometnimi nesrečami, sledijo stroški povezani z zastoji (20 %), podnebnimi spremembami (18 %), onesnaženjem zraka (16 %), škodo na habitatih (7 %) in hrupom (6%).

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje in zdravje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje potovalnih navad, kljub temu, da bi to prispevalo k njihovemu boljšemu zdravju.

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO₂ in delci PM₁₀. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016 pa se je stanje onesnaženja z NO₂ ponovno poslabšalo.

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2021 prispeval kar 40 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 75 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2021 zmanjšali za 53 %.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2019 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2019 so v EU-28 narasli za 23,6 %. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (33 % leta 2019) in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.

Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in se je v od osamosvojitve zmanjšalo na približno tretjino, promet še zmeraj zahteva previsok davek – število prometnih nesreče z žrtvami ali huje poškodovanimi je na ravni izpred 30 let, število huje poškodovanih pa že 15 let stagnira. Prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale skoraj 110 življenj na leto, na srečo pa število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih rahlo upada. Takšen pozitiven trend je značilen tudi za večino drugih evropskih držav.