Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist subvencioniranega vira. To se lahko odraža v prekomerni proizvodnji energije oziroma rabi vira, ki škoduje okolju. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene rabi trajnih virov energije, saj je njihov učinek na okolje manj škodljiv od konvencionalnih virov energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje proizvodne cene energije ali na strošek za njeno rabo. Subvencije na splošno izboljšujejo konkurenčnost vira glede na ostale vire energije.

Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor o definiciji subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podporni mehanizmi, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg, ugodne obrestne mere idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.

Kazalec zajema podatke o:

• nepovratnih sredstvih za spodbujanje proizvodnje toplote iz OVE in  ukrepov URE, ki so bila skozi leta razdeljena preko različnih institucij (Eko sklad, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (kohezijska sredstva);
• ocenjeni vrednosti zneskov podpor iz ugodne obrestne mere pri kreditih, ki jih je dodelil Ekosklad (ocena Ekosklad  od leta 2019 dalje);
• dodeljeni podpori za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Statistika)
• sredstvih za zapiranje rudnika RTH (OECD);
• oprostitve in vrednosti znižanih trošarin pri uporabi naftnih derivatov za različne namene (OECD);
• informacije o vračilu plačila trošarine za tovorni in potniški promet na dizelsko gorivo (OECD).

Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2021 znašale 396 mio € (oziroma 356 mio € - preračunano v stalne cene leta 2015). Leta 2021 je bilo 74 % vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnji in obnovljivim virom energije. Spodbude za okolju škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabo fosilnih goriv so v letu 2021 predstavljale 26 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2015 kar 51 %. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike zadnja leta povečujejo. V Sloveniji gre od leta 2018 naprej večji del podpor za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in spodbujanja rabe OVE. V letu 2021 je bilo za ta namen porabljenih 292 mio € v tekočih cenah (262 mio EUR v stalnih cenah leta 2015). V primerjavi z letom 2015 je bilo za ta namen podeljenih za skoraj 100 % več sredstev v stalnih cenah. Za spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP, pa je bilo v letu 2021 namenjenih 104 mio € v tekočih cenah, kar znaša 26 % skupnega zneska. Subvencije so se v obdobju 2015-2021 v stalnih cenah zmanjšale za 33 %.

Ocenjuje se, da je bilo v letu 2021 81 mio € subvencij v tekočih cenah (21 %) z naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 314 mio € v tekočih cenah (79%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije – sredstva, ki se zbirajo preko dodatkov ali prispevkov mimo državnega proračuna.