Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist subvencioniranega vira. To se lahko odraža v prekomerni proizvodnji energije iz vira, ki škoduje okolju. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene izrabi trajnih virov energije, saj je njihov učinek na okolje manj škodljiv od konvencionalnih virov energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje proizvodne cene energije ali na strošek za njeno rabo. Subvencije na splošno izboljšujejo konkurenčnost vira glede na ostale vire energije.

Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor o definiciji subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podpornih mehanizmov, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg, ugodne obrestne mere idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.

V podatkovnem listu so prikazani podatki o subvencijah na področju energetike, ki so pridobljeni iz evidenc in javnih ter internih gradiv Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ekosklada. V podatkovnih listih so zajeti podatki o (a) nepovratnih sredstvih za spodbujanje proizvodnje toplote iz OVE in ukrepov URE, ki so bila skozi leta razdeljena preko različnih institucij (AURE, Ekosklad, Ministrstvo za okolje in prostor (kohezijska sredstva), (b) ocenjena vrednost zneskov podpor iz ugodne obrestne mere pri kreditih, ki jih je dodelil Ekosklad, (c) dodeljena podpora iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije (proizvodnja električne energije kvalificiranih proizvajalcev iz domačih virov in iz OVE ter SPTE) (č) dodeljena podpora za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE v novi shemi, ter dodeljena podpora za proizvodnjo iz domačih virov po spremembi sheme v letu 2009, (d) oprostitev plačila CO₂ dajatve, (e) sredstva za zapiranje rudnik RTH, (f) sredstva za sanacijo naftnih vrtin, (g) sredstva namenjena za financiranje nasedlih investicij.

Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2011 znašale 136 mio €. 85,6% tega zneska je bilo neposredno in posredno namenjenih ukrepom učinkovite rabe energije in obnovljivim virom energije. Ostala pomoč je bila namenjena izrabi drugih virov – 13,5% pomoči je bilo namenjeno premogu, 1,0% področju nafte in plina. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike zadnja leta povečujejo. V letu 2011 je bilo s strani države dodeljenih nominalno za 100% (realno 75%) več pomoči, kot leta 2005. Glavni razlog za večje spodbude so dodatna izplačila iz nove podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE ter ukrepov URE, pri čemer subvencije za premog v tekočih cenah skozi leta ostajajo na enaki ravni.

V Sloveniji gre od leta 2009 naprej največ podpor za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in spodbujanje rabe OVE. V letu 2011 je bilo za ta namen porabljenih 78,6 mio EUR v stalnih cenah leta 2000, kar je dobrih devetkrat več kot leta 2001. Leta 2011 so se glede na leto 2009 subvencije za URE in OVE povečale za dvakrat. Subvencije na področju premoga so bile leta 2011 namenjene zapiranju rudnika RTH (7,3 mio € v stalnih cenah 2000) ter za proizvodnjo iz domačih virov 5,0 mio € v stalnih cenah 2000. Glede na leto 2002, ko so subvencije za premog v stalnih cenah dosegle najvišji nivo, so bile leta 2011 realno nižje za 74 %.Ocenjuje se, da je imelo v letu 2011 43,9 mio € subvencij (32%) naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 92 mio € (68%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije – sredstva, ki se zbirajo preko dodatkov ali prispevkov mimo državnega proračuna. Pri »off-budget« subvencijah je bilo 58 mio € podpor dodeljenih v podporni shemi za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, 23 mio € je za ukrepe URE in OVE dodelil Ekosklad. Pri »on budget« subvencijah je bilo 31 mio € dodeljenih iz kohezijskih sredstev za ukrepe URE in OVE v javnih stavbah, 10,8 mio € pa proračunskih sredstev za zapiranje rudnika RTH.