Ocenjuje se, da je bilo leta 2021 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih 396 mio € subvencij (oziroma 356 mio € - preračunano v stalne cene leta 2015). Spodbude za okolju škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabo fosilnih goriv so v letu 2021 predstavljale 26 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2015 kar 51 %. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek. Leta 2021 je bilo namreč 74 % vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnji in obnovljivim virom energije.
Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist subvencioniranega vira. To se lahko odraža v prekomerni proizvodnji energije oziroma rabi vira, ki škoduje okolju. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene rabi trajnih virov energije, saj je njihov učinek na okolje manj škodljiv od konvencionalnih virov energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje proizvodne cene energije ali na strošek za njeno rabo. Subvencije na splošno izboljšujejo konkurenčnost vira glede na ostale vire energije.
Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor o definiciji subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podporni mehanizmi, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg, ugodne obrestne mere idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.
Kazalec zajema podatke o:
OECD, Eko Sklad, MOPE, IJS CEU (2023)
premog [mio € (2015)] | nafta in plin [mio € (2015)] | jedrska energija [mio € (2015)] | OVE in URE [mio € (2015)] | skupaj [mio € (2015)] | Delež OVE in URE subvencij [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|
2015 | 15,40 | 124,72 | 0 | 132,67 | 272,79 | 0,49 |
2016 | 19,06 | 123,37 | 0 | 138,89 | 281,31 | 0,49 |
2017 | 19,89 | 126,02 | 0 | 146,51 | 292,42 | 0,50 |
2018 | 17,37 | 113,64 | 0 | 206,33 | 337,34 | 0,61 |
2019 | 12,48 | 99,42 | 0 | 173,49 | 285,39 | 0,61 |
2020 | 11,77 | 81,56 | 0 | 256,50 | 349,83 | 0,73 |
2021 | 10,55 | 82,95 | 0 | 262,50 | 356,00 | 0,74 |
OECD, Eko Sklad, MOPE, IJS CEU (2023)
Premog [%] | Nafta in plin [%] | Jedrska energija [%] | OVE in URE [%] | |
---|---|---|---|---|
2015 | 0,06 | 0,46 | 0 | 0,49 |
2016 | 0,07 | 0,44 | 0 | 0,49 |
2017 | 0,07 | 0,43 | 0 | 0,50 |
2018 | 0,05 | 0,34 | 0 | 0,61 |
2019 | 0,04 | 0,35 | 0 | 0,61 |
2020 | 0,03 | 0,23 | 0 | 0,73 |
2021 | 0,03 | 0,23 | 0 | 0,74 |
Ciljna vrednost kazalca ni določena. Cilj za kazalec je delno naslovljen v NEPN-u, kjer je predvideno postopno zmanjšanje spodbud, ki so v nasprotju s cilji emisij toplogrednih plinov (TGP). Na področju subvencioniranja OVE in URE, NEPN postavlja okvire potrebnega financiranja, ki so povzeti v poročilu Financiranje podnebnega prehoda v Sloveniji. V ReDPS50 je med usmeritvami pri zelenem financiranju za prehod v nizkoogljično družbo (NOD) do leta 2030 navedeno tudi, da se bodo postopno zmanjševala vračila trošarine na energente, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP: v prometu bodo ukinjena do leta 2025 oziroma skladno z razvojem zakonodaje v EU, v industriji pa do leta 2030.
Za celovito razumevanje učinkov opuščanja spodbud za uporabo fosilnih goriv je ključno to, da se pripravi podroben pregled. Na podlagi analize naj se sredstva namenjena za financiranje fosilnih goriv preusmerja v trajnostnejše rešitve. Pri tem je izjemno pomemben vidik učinkovite porabe javnih sredstev. Ciljna vrednost ni zastavljena, vendar je prepoznana potreba po preoblikovanju javnih financ za doseganje trajnostnega prehoda.
Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2021 znašale 396 mio € (oziroma 356 mio € - preračunano v stalne cene leta 2015). Leta 2021 je bilo 74 % vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnji in obnovljivim virom energije. Spodbude za okolju škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabo fosilnih goriv so v letu 2021 predstavljale 26 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2015 kar 51 %. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.
Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike zadnja leta povečujejo. V Sloveniji gre od leta 2018 naprej večji del podpor za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in spodbujanja rabe OVE. V letu 2021 je bilo za ta namen porabljenih 292 mio € v tekočih cenah (262 mio EUR v stalnih cenah leta 2015). V primerjavi z letom 2015 je bilo za ta namen podeljenih za skoraj 100 % več sredstev v stalnih cenah. Za spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP, pa je bilo v letu 2021 namenjenih 104 mio € v tekočih cenah, kar znaša 26 % skupnega zneska. Subvencije so se v obdobju 2015-2021 v stalnih cenah zmanjšale za 33 %.
Ocenjuje se, da je bilo v letu 2021 81 mio € subvencij v tekočih cenah (21 %) z naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 314 mio € v tekočih cenah (79%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije – sredstva, ki se zbirajo preko dodatkov ali prispevkov mimo državnega proračuna.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Metodologija zbiranja ni jasno določena. Podatke zbirajo pristojna ministrstva v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi in izvršne agencije in skladi, ki dodeljujejo podpore.
Metodologija obdelave podatkov: Pridobljeni so bili podatki o subvencijah/prejemkih/podporah v tekočih cenah. V tabelah so prikazani le podatki podpor, torej sredstva za upravičene stroške investicij in sredstva za pokrivanje razlike med tržnimi in proizvodnimi cenami. Za časovno primerjavo v realnih cenah so bili pri preračunih uporabljeni deflatorji BDP.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Nepovratnih sredstvih za spodbujanje proizvodnje toplote iz OVE in ukrepov URE |
€ |
Eko sklad, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (kohezijska sredstva) |
2015-2021 |
Podatki so razpoložljivi v omejenem obsegu na spletnih straneh institucij |
N.P. |
25.10.2023 |
/ |
Ocena - vrednost zneskov podpor iz ugodne obrestne mere pri kreditih, ki jih je dodelil Eko sklad (ocena Eko sklad od leta 2019 dalje), |
€ |
Ocena Eko sklad |
2019-2021 |
/ |
N.P. |
11.9.2023 |
/ |
Dodeljena podpora za proizvodnjo električne energije iz OVE in |
€ |
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Statistika) |
2015-2021 |
da |
enkrat letno |
22.05.2023 |
da |
Sredstva za zapiranje rudnik RTH, Vračila in oprostitve in znižano plačilo trošarin pri uporabi naftnih derivatov za različne namene (OECD) |
€ |
OECD |
2015-2021 |
da |
enkrat letno |
20.07.2023 |
da |
Opredelitev kazalca:
Relevantnost kazalca: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /