Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist subvencioniranega vira. To se lahko odraža v prekomerni proizvodnji energije oziroma rabi vira, ki škoduje okolju. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene izrabi trajnih virov energije, saj je njihov učinek na okolje manj škodljiv od konvencionalnih virov energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje proizvodne cene energije ali na strošek za njeno rabo. Subvencije na splošno izboljšujejo konkurenčnost vira glede na ostale vire energije.

Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor o definiciji subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podporni mehanizmi, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg, ugodne obrestne mere idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.

V podatkovnem listu so prikazani podatki o subvencijah na področju energetike, ki so pridobljeni iz evidenc in javnih ter internih gradiv Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo, Ekosklada. V podatkovnih listih so zajeti podatki o (a) nepovratnih sredstvih za spodbujanje proizvodnje toplote iz OVE in ukrepov URE, ki so bila skozi leta razdeljena preko različnih institucij (AURE, Ekosklad, Ministrstvo za okolje in prostor (kohezijska sredstva), programi velikih zavezancev, (b) ocenjena vrednost zneskov podpor iz ugodne obrestne mere pri kreditih, ki jih je dodelil Ekosklad, (c) dodeljena podpora iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije (proizvodnja električne energije kvalificiranih proizvajalcev iz domačih virov in iz OVE ter SPTE ter podpore proizvodnje električne energije iz domačih virov) (č) dodeljena podpora za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE v novi shemi, ter dodeljena podpora za proizvodnjo iz domačih virov po spremembi sheme v letu 2009, (d) oprostitev plačila CO2 dajatve, (e) sredstva za zapiranje rudnik RTH, (f) oprostitve in znižano plačilo trošarin pri uporabi naftnih derivatov za različne namene (g) vračilo plačila trošarine za tovorni in potniški promet na dizelsko gorivo.

Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2014 znašale 324 mio EUR. 63% tega zneska je bilo neposredno in posredno namenjenih ukrepom učinkovite rabe energije in obnovljivim virom energije. Ostala pomoč je bila namenjena izrabi drugih virov – 10% pomoči je bilo namenjeno premogu, 27% področju nafte in plina. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike povečujejo. V letu 2014 je bilo s strani države dodeljenih nominalno za 205% (realno za 160%) več pomoči, kot leta 2005. Glavni razlog za povečevanje subvencij v energetiki so dodatna izplačila iz nove podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, izplačila spodbud za ukrepe učinkovite rabe energije ter vračila trošarin na dizelsko gorivo za tovorna in vozila.

V Sloveniji se od leta 2011 naprej največ podpor nameni ukrepom učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. V letu 2014 je bilo za ta namen porabljenih 203 mio EUR, kar je dobrih šestkrat več kot leta 2005. 

Nominalno so leta 2014 subvencije za premog znašale 31 mio EUR, od tega je bilo 9 mio EUR namenjenih zapiranju rudnika RTH, 22 mio EUR so znašale oprostitve plačil trošarine zaradi proizvodnje električne energije.  Subvencije na tekoča goriva so v letu 2014 znašale 87 mio EUR, od tega je bilo 41 mio EUR vračil trošarine za uporabo dizelskega goriva pri tovornih vozilih,  20 mio EUR je bilo delnih vračil trošarine za kmetijsko mehanizacijo, 12 mio EUR  delnih vračil trošarine za uporabo delovnih strojev, 11 mio EUR pa oprostitev plačil trošarine zaradi proizvodnje električne energije.

Ocenjuje se, da je imelo v letu 2014 173 mio EUR subvencij (53%) naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 151 mio EUR (47%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije – sredstva, ki se zbirajo preko dodatkov ali prispevkov mimo državnega proračuna. Pri »off-budget« subvencijah je bilo 130 mio EUR (ocena) sredstev dodeljenih v podporni shemi za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, 20,6 mio EUR je za ukrepe URE in OVE dodelil Ekosklad (nepovratna sredstva v višini 17,3 mio EUR in ocena zneska subvencionirane obrestne mere v višini 3,3 mio EUR). Pri »on budget« subvencijah je bilo 52,3 mio EUR dodeljenih iz kohezijskih sredstev za ukrepe URE in OVE v javnih stavbah, 9 mio EUR proračunskih sredstev je bilo namenjenih zapiranju rudnika RTH, oprostitev plačila in vračila trošarin na energente je ocenjena na 111 mio EUR.