Kazalec prikazuje učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Upoštevana je proizvodnja električne energije in toplote ter raba fosilnih goriv v javnih termoelektrarnah, termoelektrarnah toplarnah, kjer je proizvodnja električne energije ali toplote njihova primarna dejavnost, ter samoproizvajalcih, za katera velja, da proizvodnja električne energije in toplote ni njihova primarna dejavnost.

Kazalec daje sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje. Seveda to velja ob predpostavki, da se proizvodnja električne energije ne spreminja, saj se ob povečani proizvodnji kljub izboljšanju učinkovitosti poraba goriv poveča. Poleg tega je pri izpustih SO₂, NO_x in drugih onesnaževalih zraka potrebno upoštevati, da nanje vpliva tudi čiščenje dimnih plinov (razžveplanje, deNO_x, itd.) ter izvedba primarnih ukrepov zmanjšanja izpustov NO_x.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah je leta 2013 znašala 44,5 %.
Glede na leto 2000 je bila višja za 1,6 odstotne točke. Izboljšanje
učinkovitosti je posledica tehnoloških izboljšav v sektorju, in sicer predvsem
prenehanja obratovanja blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj in novih
plinskih turbin (TEŠ, 2012).

Električno energijo in toploto proizvajajo elektrarne po
glavni dejavnosti (podjetja, ki jim je to osnovna dejavnost) ter
samoproizvajalci (podjetja, ki jim je to dopolnilna dejavnost). Med prve sodijo
vse velike naprave (TEŠ, TET, TE-TOL, TE Brestanica, Energetika LJ, itd.), med
druge pa industrijske naprave soproizvodnje toplote in električne energije.
Delež proizvedene električne energije samoproizvajalcev je leta 2013 znašal
2 %, leta 2000 pa 7 %. Zmanjšanje deleža je hkrati posledica manjše
proizvodnje samoproizvajalcev ter višje proizvodnje elektrarn po glavni
dejavnosti. Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
elektrarnah po glavni dejavnosti je bila leta 2013 s 45 % enaka kot leto
prej in za dve odstotni točki višja kot dve leti prej. V samoproizvajalcih je
učinkovitost znašala 68 %, kar je eno odstotno točko manj kot leto prej. Tako
visoka učinkovitost pri samoproizvajalcih, je posledica dejstva, da jih večina
električno energijo in toploto proizvaja v enotah soproizvodnje električne
energije in toplote. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala 41 % za
naprave po glavni dejavnosti oz. 66 % za samoproizvajalce.

V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje
učinkovitosti zaradi namestitve novih naprav. Ob tem se bo zgodil tudi premik v
smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje
učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke (Urbančič,
et.al., 2011a). K višji učinkovitosti bo prispevalo tudi večanje deleža
soproizvodnje toplote in električne energije (glej EN14,
Soproizvodnja toplote in električne energije).

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti
proizvodnje električne energije in toplote je vzpostavitev sistema za trgovanje
z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za
emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo
električne energije in toplote. Inštrument v prvem obdobju trgovanja
(2005-2007) ni imel pravega vpliva zaradi prenizke cene pravic na trgu, ki so
bile posledica preveč radodarne razdelitve pravic zavezancem na enotnem trgu v
EU. Na začetku kjotskega obdobja, je bila cena kuponov med 12 in 15 EUR/tCO₂
(Urbančič, et.al, 2011), leta 2013 je bila cena zaradi
gospodarske krize in zaostanka pri mednarodnih podnebnih pogajanjih izjemno
nizka (5 EUR/tCO2), v letu 2014 pa je cena postopoma zrasla do 7. EUR/tCO2
(EEX, 2014). To je še vedno občutno prenizka cena, da bi inštrument deloval.
Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka
(SO₂, NO_x, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o
mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z
zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare manj
učinkovite enote. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki
spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva o industrijskih
emisijah), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz
soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (spodbujanje
soproizvodnje električne energije in toplote). Negativen učinek na tehnološko
prenovo sektorja imajo nizke cene električne energije na trgu, ki onemogočajo
investicije v nove naprave.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
Sloveniji je bila leta 2012 za 3 odstotne točke nižja od povprečja držav EU-28.
Poleg tega se je glede na leto 2000 izboljšala za mnogo manj kot v EU-28. Leta
2012 je električno energijo in toploto najbolj učinkovito proizvajala Švedska,
sledila je Litva. Več kot 80 % učinkovitost pomeni, da močno prevladujejo
enote soproizvodnje električne energije in toplote. Najnižja učinkovitost je na
Malti.