Kazalec intenzivnost rabe končne energije je izračunan kot razmerje med porabljeno končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec energetske intenzivnosti kaže, kako učinkovito slovensko gospodarstvo izrablja energijo pri ustvarjanju enote proizvoda. Izražen je v tisoč tonah naftnega ekvivalenta (ktoe) na milijon evrov (mio €), izraženih v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2005.

Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih – predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter široka raba, ki vključuje gospodinjstva, storitve in kmetijstvo.

Bruto domači proizvod je definiran kot tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo slovensko gospodarstvo v enem letu.

Kazalec analizira še intenzivnost rabe energije po sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, kjer rabo energije sektorjev primerja z gibanjem dodane vrednosti panog B in C, BDP-ja, števila prebivalcev ter dodane vrednosti panog G-S brez H.

Zmanjševanje energetske intenzivnosti, ki je posledica učinkovitejše rabe energije in spremembe strukture rabe energije, ne samo da izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, predstavlja tudi zelo učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo ter zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka.

V Sloveniji je v obdobju 1992-2022 bruto domači proizvod (BDP) v povprečju rasel po stopnji 2,8 % na leto, raba končne energije pa 1,3 % letno. Razlika v stopnjah rasti je razlog, da se je energetska intenzivnost rabe končne energije v tem obdobju zmanjševala po povprečni letni stopnji 1,5 %. V celotnem obdobju lahko določimo štiri obdobja z različnimi trendi energetske intenzivnosti. V letih 1992-1996 se je intenzivnost povečevala. Sledilo je dolgo obdobje zmanjševanja energetske intenzivnosti, ki se je končalo leta 2007. V letih gospodarske krize od 2009-2011 se je energetska intenzivnost povečevala, od leta 2012 naprej pa se intenzivnost z izjemo 2016-2018 zopet zmanjšuje. Glede na leto 2005 je bila leta 2022 intenzivnost rabe končne energije nižja za 32,8 %.

Energetska intenzivnost rabe končne energije je leta 2022 znašala 118 toe na milijon evrov bruto domačega proizvoda (izraženega v cenah 2005), leta 2005 175 toe/mioEUR2005, leta 1992 pa 185 toe/mioEUR2005. Najvišja intenzivnost v višini 212 toe/mioEUR2005 je bilo dosežena leta 1996, najnižja pa leta 2022.

Iz pregleda sektorskih kazalcev v obdobju 1992-2022 so razvidne pozitivne spremembe skozi celotno obdobje v industriji, medtem ko je bila v vseh ostalih sektorjih intenzivnost v večjem delu obdobja višja kot leta 1992, pri čemer pa se je potrebno zavedati omejitev te primerjave, zlasti pri gospodinjstvih in ostali rabi. Zato v nadaljevanju analiziramo trende za obdobje 2005-2022.

Intenzivnost rabe energije v industriji je leta 2022 znašala 130 toe/mio EUR 2005, kar je 52 % manj kot leta 2005. Med letoma 2006 in 2008 se je intenzivnost hitro zniževala, po tem letu pa je zniževanje počasnejše. Na energetsko intenzivnost industrije vplivajo energetske intenzivnosti posameznih panog in deleži panog v dodani vrednosti. Intenzivnost posameznih panog se je od leta 2009 večinoma zmanjševala z izjemo nekaterih let (2012, 2015, 2018 in 2022), delež panog z višjo energetsko intenzivnostjo v dodani vrednosti pa je na gibanje skupne intenzivnosti močno vplival leta 2010, ko se je delež povečal, in leta 2022, ko se je delež močno zmanjšal. Skupna dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in gradbeništva se je leta 2009, glede na leto prej, zmanjšala za 15 %, kot posledica gospodarske krize, in je potrebovala do leta 2018, da je dosegla nivo iz leta 2008. Po letih močnejše rasti je leta 2022 zopet opazna stagnacija. Zaradi majhnosti Slovenije se na gibanju intenzivnosti močno poznajo aktivnosti v večjih podjetjih. Leta 2002 je bila v podjetju Talum odprta nova elektroliza za proizvodnjo aluminija, zaradi česar se je raba električne energije v letu 2003 močno povečala, kar je prispevalo k povečanju energetske intenzivnosti. Ravno obraten učinek je imelo leta 2007 postopno ugašanje elektrolize B v istem podjetju (ugasnitev elektrolize se je zlasti pokazala na rabi leta 2008) ali zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. V zadnjih letih se postopoma zmanjšuje proizvodnja elektroliznega aluminija v Talumu, kar vpliva na izboljšanje energetske učinkovitosti, vendar je vprašanje, če je ta ukrep, gledano v globalni luči, smiseln, saj to pomeni, da bo potrebno več tega materiala uvažati od drugod.

Promet je edini sektor kjer je bila intenzivnost rabe energije v obdobju 2005-2022 večino časa višja kot leta 2005. Pod vrednost leta 2005 je padla leta 2020 kot posledica pandemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-19, leta 2022 pa vrednost kljub visoki rabi energije v prometu, zaradi višjega BDP-ja glede na leto 2005, ni bila višja kot 2005. Leta 2022 je bila intenzivnost glede na 2005 nižja za 3,3 %

Energetska intenzivnost v gospodinjstvih je bila leta 2022 znatno nižja kot leta 2005, in sicer za 30,4 %, kar je posledica občutnega izboljšanja učinkovitosti rabe energije v tem sektorju zaradi izvajanja različnih ukrepov. Gibanje tega kazalca je močno odvisno od temperaturnega primanjkljaja, ki opisuje kako hladna je zima. Izrazito odstopanje temperatur pozimi od povprečja zadnjih let je vplivalo na dve večji odstopanji od postopnega zmanjševanja intenzivnosti. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, leta 2021 pa znatno hladnejša kot v zadnjih letih.

Intenzivnost rabe energije v ostali rabi, ki zajema storitveni sektor in kmetijstvo, se je v opazovanem obdobju najbolj spreminjala. Od leta 2005 naprej so te spremembe manjše, vendar v letih 2005-2008 še vedno velike in težko razložljive. To je posledica tega, da se je raba energije v tem sektorju izračunala kot ostanek. Od leta 2009-2021 se je intenzivnost zniževala, leta 2022 pa se je znatno povečala. Delno lahko to povečanje pripišemo izboljšanju statistike, saj je bila leta 2022 prvič objavljena statistika rabe energije v storitvenem sektorju na podlagi podatkov anketiranja podjetij. Leta 2022 je bila intenzivnost rabe energije glede na leto 2005 nižja za 4,9 %.

Intenzivnost rabe končne energije v Sloveniji je višja kot v EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 zmanjšal. Leta 2005 je znašal 58 toe/mio EUR2015, do leta 2021 pa se je skoraj prepolovil. Če bi nadaljevali s tem tempom približevanja bi EU-27 ujeli leta 2035. Primerjava intenzivnosti rabe energije po sektorjih pokaže, da je bila leta 2005 intenzivnost višja pri vseh sektorjih, leta 2021 pa je intenzivnost industrije in ostale rabe na zelo podobnem nivoju kot v EU-27, v gospodinjstvih je v Sloveniji nižja, v prometu pa znatno višja kot v EU-27. Promet je torej tisti sektor, ki je kriv, da je intenzivnost rabe končne energije v Sloveniji višja kot v EU-27. Poleg tega, da intenzivnost za promet močno odstopa od intenzivnost EU-27, je to tudi edini sektor kjer se oddaljujemo od intenzivnosti EU-27.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden izmed glavnih ciljev evropske energetske ter okoljske politike in tudi politike Slovenije. Nacionalni energetski in podnebni načrt si zastavlja cilje na področju energetske učinkovitosti v obliki rabe končne energije leta 2030 in vsebuje tudi številne ukrepe z izvedbo katerih se bo doseglo zastavljene cilje. Ker se pričakuje gospodarsko rast, doseganje ciljev pomeni, da se bo intenzivnost rabe končne energije v prihodnje zmanjšala. Povečanje energetske učinkovitosti, ki vpliva na zmanjšanje intenzivnosti ima številne dodatne koristi, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo, itd. Zadnja iteracija direktive o energetski učinkovitosti na pomembno mesto postavlja princip »Najprej energetska učinkovitosti«, ki pomeni, da je pri vsaki odločitvi najprej potrebno analizirati možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti in šele potem npr. graditi naprave za povečanje proizvodnje.