Kazalec intenzivnost rabe končne energije je izračunan kot razmerje med porabljeno končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec energetske intenzivnosti je indikator kako učinkovito slovensko gospodarstvo izrablja energijo pri ustvarjanju ene enote produkta. Kazalec je izražen v tisoč tonah naftnega ekvivalenta (ktoe) na milijon evrov (mio €) izraženih v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT iz leta 2000.

Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorju končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve in kmetijstvo.

Bruto domači proizvod je definiran kot tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo slovensko gospodarstvo v enem letu.

Sektorske intenzivnosti so bile definirane skladno z definicijami Evropske okoljske agencije:
Intenzivnost rabe končne energije v industriji je definirana kot kvocient rabe energije v panogah C, D, E in F klasifikacija NACE v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti enakih panog v milijonih evrov v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.
Intenzivnost rabe končne energije v prometu je definirana kot kvocient rabe energije v prometu v tonah naftnega ekvivalenta in bruto domačega proizvoda v milijonih evrov v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.
Intenzivnost rabe končne energije v gospodinjstvih je definirana kot kvocient rabe energije v gospodinjstvih v tonah naftnega ekvivalenta in števila prebivalcev na dan 31.12.
Intenzivnost rabe končne energije v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) je definirana kot kvocient ostale rabe energije v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti panog A, B ter G-O klasifikacije NACE v milijonih evrov v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.

Za Slovenijo lahko s kazalcem spremljamo stanje in spremembe v energetski intenzivnosti od leta 1992 naprej, saj pred tem letom podatki o rabi končne energije niso na voljo.

V Sloveniji je v obdobju 1992-2007 bruto domači proizvod (BDP) rasel po stopnji 4,3 % na leto, raba končne energije pa je rasla z 2,7 % letno. To je razlog, da se je energetska intenzivnost rabe končne energije v tem obdobju zmanjševala po stopnji -1,6 % letno. Energetska intenzivnost rabe končne energije je leta 2007 znašala 170 ktoe na milijon evrov bruto domačega proizvoda (izraženega v cenah 2000), leta 1992 pa 215 ktoe/mio EUR 2000. Energetska intenzivnost je v obdobju 1992 do 1996 naraščala, z letom 1997 pa se je energetska intenzivnost rabe končne energije, začela zmanjševati, najprej z visoko stopnjo, v začetku novega tisočletja z nizko stopnjo, v zadnji dveh letih pa je zmanjševanje zopet intenzivnejše . V obdobju 1992-2000 je znašala povprečna sprememba kazalca -0,6 % na leto, po letu 2000 pa beležimo nekoliko intenzivnejšo dinamiko sprememb, kar na letni ravni predstavlja -1,2 % spremembo kazalca.

Sektorski trendi razvoja energetske intenzivnosti
Iz pregleda sektorskih kazalcev v obdobju 1992-2007 so razvidne pozitivne spremembe v sektorjih industrija in storitve ter kmetijstvo, medtem ko je intenzivnost rabe končne energije v gospodinjstvih minimalno večja kot leta 1992. Najbolj problematičen sektor je promet, kjer se intenzivnost, kljub visoki rasti bruto domačega proizvoda v zadnjih letih, povišuje, kar je v veliki meri posledica povečevanja tranzitnega prometa.

Industrija
Intenzivnost rabe energije v industriji je leta 2007 znašala 171 ktoe/mio EUR 2000. To je za 60 % višja intenzivnost kot v EU-15. Oddaljenost intenzivnosti slovenske industrije od povprečja EU-15 se je od leta 2000 znižala za 6 %. Ima pa slovenska industrija nižjo intenzivnost od povprečja EU-10, in sicer v letu 2007 za 26 %. Na intenzivnost rabe končne energije v industriji po eni strani vpliva učinkovitost rabe energije v podjetjih po drugi strani pa struktura industrije (delež energetsko intenzivnih panog). Slovenija ima od EU-15 višjo energetsko intenzivnost tako zaradi večjega deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti (Slovenija 32 %, EU-15 26 %) kot tudi zaradi večje intenzivnosti posameznih panog. Zaradi majhnosti Slovenije se na intenzivnosti močno poznajo aktivnosti v večjih podjetjih. Leta 2002 je bila v podjetju Talum odprta nova elektroliza za proizvodnjo aluminija, zaradi česar se je poraba električne energije v letu 2003 močno povečala, kar je prispevalo k povečanju energetske intenzivnosti. Ravno obraten učinek je imelo leta 2007 postopno ugašanje elektrolize B v istem podjetju ali zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Poleg tega so na rabo energije v industriji vplivale tudi naraščajoče cene energentov in električne energije. V obdobju 2000-2007 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 3,1 %, pri čemer lahko obdobje razdelimo na dve obdobji hitrega zmanjševanja (2000-2002 in 2006-2007) ter na obdobje rasti (2003-2005). V obdobju 1992-2000 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 1,3 %. Leta 2007 se je intenzivnost z 12,5 % znižala največ v celotnem opazovanem obdobju.

Promet
Sektor prometa je edini sektor v katerem ima kazalec tako v obdobju 1992-2007 kot 2000-2007 pozitivno rast (0,6 % oz. 0,9 %). Poleg tega je bila v letu 2007 letna rast kazalca s 5,7 % največja po letu 1997, ko se je občutno zmanjšal obseg bencinskega turizma. Leta 2007 je vrednost kazalca znašala 63 ktoe/mio € 2000, kar je trenutno 70 % nad povprečjem EU-15 in 13 % nižja vrednost od povprečja EU-10. Razlog za negativen trend razvoja energetske intenzivnosti prometa je visoka rast rabe pogonskih goriv, ki je posledica večje sub-urbanizacije in daljših razdalj, večjega števila in pogostejše rabe avtomobilov, sprememb življenjskih navad prebivalstva ter v veliki meri tudi intenzivne rasti tranzitnega prometa zlasti po vstopu Slovenije v EU (Božičnik, 2006).

Gospodinjstva
Energetska intenzivnost v gospodinjstvih po naraščanju do leta 2003 že četrto leto zapored pada. V letu 2007 je bilo znižanje z 10,6 % daleč največje po letu 1996. Za ta sektor je značilna nekoliko nižja energetska intenzivnost glede na povprečje za EU-15 ter nekoliko višja vrednost glede na EU-10, kar je v največji meri posledica razlik v življenjskem standardu. Na rabo energije v gospodinjstvih ima zaradi prevladujočega deleža porabe energentov za ogrevanje velik vpliv tudi spremenljivost temperature v zimskih mesecih, zato je smiselno pri analizi ta vpliv izločiti. Če vpliv različno mrzlih zim izločimo se je intenzivnost leta 2007 znižala za 7,1 %. Poleg tega znižanje leta 2007 ni več največje, saj sta bili večji znižanji leta 2001 (-8,4 %) in 2005 (-7,4 %). Poleg tega je možno pri izračunu kazalca vzeti drug vplivni faktor od prebivalstva. Če porabo energije delimo s skupno površino stanovanj je opazno hitrejše zniževanje kazalca, saj površina stanovanj raste hitreje kot število prebivalcev. Pri analizi gibanja kazalca je potrebno opozoriti na pomanjkljivost statističnih podatkov. Podatek za rabo lesne biomase v gospodinjstvih je enak od leta 2002, ko je bila narejena zadnja anketa o rabi energije v gospodinjstvih. Poleg tega statistični urad ne vodi statistike o rabi sončne energije ali geotermalne energije.

Storitve in kmetijstvo
Intenzivnost rabe energije v storitvenem sektorju in kmetijstvu se je v opazovanem obdobju najbolj spremenila. Leta 1996 se je močno povečala, leta 2003 pa se je močno zmanjšala. Po rasti leta 2004 se je v obdobju 2005-2007 zmanjšala za 40 %. Vzrok za tako razgiban trend je v tem, da je raba energije v tem sektorju izračunana kot ostanek, zaradi česar metodološke spremembe pri zbiranju podatkov v katerem koli drugem sektorju, na ta sektor močno vplivajo.

Vzrok za visok kazalec energetske intenzivnosti rabe končne energije v Sloveniji je v največji meri energetska neučinkovitost vseh sektorjev, kar je razumljivo glede na nižjo razvitost slovenskega gospodarstva, vzrok pa je med drugim tudi strukturne narave. Za slovensko gospodarstvo je značilno, da je delež dodane vrednosti ustvarjene v industriji nad povprečjem, delež široke porabe (storitve in gospodinjstva) pa pod povprečjem EU-25.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden izmed glavnih ciljev evropske energetske ter okoljske politike. To je razvidno tudi iz ciljev, ki si jih je EU zastavila za leto 2020 (20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % delež obnovljivih virov energije in 20 % prihranek energije), saj povečanje energetske učinkovitosti močno vpliva na doseganje vseh treh ciljev. EU svojo politiko zmanjševanja intenzivnosti rabe energije postavlja na 5 temeljev:
• splošni strateški okvir in aktivnosti pod evropskim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost (COM(2006)545 final),
• nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost pripravljeni v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah (Direktiva 2006/32/ES),
• zakonodajni okvir za najpomembnejši sektor rabe energije – stavbe – in izdelke, ki rabijo energijo,
• inštrumenti kot so ciljno financiranje, obveščanje in ozaveščanje ter različne vrste povezav (npr. združenje županov, Sustainable Energy Europe, itd.) ter
• mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti.

Pomembna ugotovitev poročila »Energy efficiency: delivering the 20% target« je, da veljavni ukrepi ne bodo dovolj za dosego 20 % prihranka energije, zato je potrebno intenzivirati politiko zmanjšanja energetske intenzivnosti. Rezultat tega so novi zakonodajni predlogi, ki so bili s strani evropske komisije objavljeni sredi novembra 2008. Predlogi zajemajo revizijo direktivo o energetski učinkovitosti stavb, razširitev direktiv za označevanje izdelkov, ki rabijo energijo ter dodatne spodbude za enote kogeneracije električne energije in toplote. (EC, 2008)

Slovenija, kot država članica EU, usmeritvam EU sledi. Leto 2008 je bilo z vidika politike na področju zmanjševanja energetske intenzivnost zelo pomembno. Januarja 2008 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki obsega nabor 29. instrumentov s katerimi bo dosežen prihranek v višini 4.261 GWh končne energije. Del instrumentov že deluje, del inštrumentov pa je novih. Popolno izvajanje načrta zaradi finančne nepokritosti vseh inštrumentov še ni zagotovljeno. Pomembno mesto pri znižanju intenzivnosti, bo imel nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/2008), ki prinaša številne novosti, med drugim obvezno rabo obnovljivih virov energije, ki morajo nadomestiti vsaj 25% vseh potrebnih moči instalacij za gretje, hlajenje in pogon naprav, predpisano največjo dovoljen moč za razsvetljavo, prepoved priprave tople vode električnimi grelniki vode (razen v posebnih primerih), itd. Poleg tega je s pravilnikom znižana dovoljena vrednost toplotnih izgub. Ocenjuje se, da bodo nove stavbe po novem pravilniku porabile do 60 % manj energije, kot po prejšnjem pravilniku. Pomemben ukrep, ki bo uveden prihodnje leto, je tudi energetska izkaznica za vse stavbe, ki bodo na trgu nepremičnin. Pomembno je omeniti tudi občutno povečanje sredstev za subvencioniranje ukrepov za večjo rabo OVE in učinkovitejšo rabo energije v letu 2008, ki jih razdeljuje Ekosklad.