Kazalec intenzivnost rabe končne energije je izračunan kot razmerje med porabljeno končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec energetske intenzivnosti kaže, kako učinkovito slovensko gospodarstvo izrablja energijo pri ustvarjanju enote proizvoda. Izražen je v tisoč tonah naftnega ekvivalenta (ktoe) na milijon evrov (mio €), izraženih v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2005.

Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorju končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve in kmetijstvo.

Bruto domači proizvod je definiran kot tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo slovensko gospodarstvo v enem letu in je merilo celotne ekonomske aktivnosti.

Gospodarski razvoj je pogojen z višjo rabo energije, vendar je predvsem v razvitejših državah opazen trend zaostajanja rasti rabe energije za rastjo ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Učinkovita raba energije predstavlja pomemben izziv za Slovenijo. Zmanjševanje energetske intenzivnosti, ne samo da izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, predstavlja tudi zelo učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in spodbuja razvoj trga z visoko energetsko učinkovito tehnologijo. Energetska intenzivnost končne rabe energije meri rabo energije pri ustvarjanju enote produkta in kaže, kako učinkovito gospodarstvo izrablja energijo. Na spremembe kazalca vplivata tako sama učinkovitost rabe energije, kot tudi spremembe v strukturi gospodarstva.

V Sloveniji je v obdobju 1992-2008 bruto domači proizvod (BDP) rasel po stopnji 4,3 % na leto, raba končne energije pa 3,0 % letno. To je razlog, da se je energetska intenzivnost rabe končne energije v tem obdobju zmanjševala po stopnji 1,2 % letno. Energetska intenzivnost rabe končne energije je leta 2008 znašala 176 ktoe na milijon evrov bruto domačega proizvoda (izraženega v cenah 2000), leta 1992 pa 215 toe/mioEUR2000. V obdobju 1992 do 1996 je naraščala, z letom 1997 pa se je začela zmanjševati, najprej z visoko stopnjo, v začetku novega tisočletja z nizko stopnjo, v letih 2005 in 2006 zopet močneje, leta 2008 pa se je intenzivnost povečala. V obdobju 1992-2000 je znašala povprečna sprememba kazalca -0,5 % na leto, v letih 2000-2007 beležimo nekoliko izrazitejšo dinamiko sprememb, kar na letni ravni predstavlja -2,8 % spremembo vrednosti kazalca. Porast intenzivnosti leta 2008 je znašal 4 %, kar predstavlja odmik od načrtovanih trendov.

Iz pregleda sektorskih kazalcev v obdobju 1992-2008 so razvidne pozitivne spremembe v industriji, medtem ko je v vseh ostalih sektorjih intenzivnost leta 2008 višja kot leta 1992. Leta 2007 je bila intenzivnost v storitvah in kmetijstvu še nižja kot leta 1992, zaradi visoke rasti rabe energije leta 2008 pa se je intenzivnost povečala. Občutne rasti rabe energije so bile v letu 2008 zabeležene tudi v prometu in gospodinjstvih, kar je botrovalo temu, da sta se intenzivnosti oddaljili od tistih leta 1992. Promet ostaja najbolj problematičen sektor, saj se intenzivnost še vedno hitro povečuje, kar je v veliki meri posledica povečevanja tranzitnega prometa.

Intenzivnost rabe energije v industriji je leta 2008 znašala 155 toe/mio EUR 2000. Leta 2007 je bila intenzivnost za 49 % višja kot v EU-15. Oddaljenost intenzivnosti slovenske industrije od povprečja EU-15 se je od leta 2000 znižala za 19 odstotnih točk. Na intenzivnost rabe končne energije v industriji po eni strani vpliva učinkovitost rabe energije v podjetjih, po drugi strani pa struktura industrije (delež energetsko intenzivnih panog). Slovenija ima od EU-15 višjo energetsko intenzivnost, tako zaradi večjega deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti (Slovenija 31 %, EU-15 26 %), kot tudi zaradi večje intenzivnosti posameznih panog. Zaradi majhnosti Slovenije se na intenzivnosti močno poznajo aktivnosti v večjih podjetjih. Leta 2002 je bila v podjetju Talum odprta nova elektroliza za proizvodnjo aluminija, zaradi česar se je raba električne energije v letu 2003 močno povečala, kar je prispevalo k povečanju energetske intenzivnosti. Ravno obraten učinek je imelo leta 2007 postopno ugašanje elektrolize B v istem podjetju (ugasnitev elektrolize se je zlasti pokazala na rabi leta 2008) ali zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Poleg tega so na rabo energije v industriji vplivale tudi naraščajoče cene energentov in električne energije, v letu 2008 pa tudi gospodarska kriza. V obdobju 2000-2008 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 3,9 %, pri čemer lahko obdobje razdelimo na dve obdobji hitrega zmanjševanja (2000-2002 in 2006-2008) ter na obdobje rasti (2003-2005). V obdobju 1992-2000 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 1,3 %. Leta 2008 se je intenzivnost znižala za 9 %.

Promet je edini sektor, v katerem ima kazalec, tako v obdobju 1992-2008, kot 2000-2008, pozitivno povprečno letno rast (1,4 % oz. 2,3 %). Poleg tega je bila v letu 2008 letna rast kazalca s 13,4 % daleč največja po letu 1993. Leta 2008 je vrednost kazalca znašala 71 toe/mio € 2000. Leta 2007 je bila intenzivnost v Sloveniji 82 % nad povprečjem EU-15. Razlog za negativen trend razvoja energetske intenzivnosti prometa je visoka rast rabe pogonskih goriv, ki je posledica večje sub-urbanizacije in daljših razdalj, večjega števila in pogostejše rabe avtomobilov, sprememb življenjskih navad prebivalstva ter v veliki meri tudi intenzivne rasti tranzitnega prometa, zlasti po vstopu Slovenije v EU (Božičnik, 2006).

Energetska intenzivnost v gospodinjstvih je po naraščanju do leta 2003, štiri leta upadala, leta 2008 pa se je zopet povečala. Po občutnem znižanju leta 2007 z 10,6 %, se je leta 2008 povečala za 6,1 %. Povečanje intenzivnosti je posledica zamika nakupa tekočih goriv v letu 2007 ter tudi hladnejše zime leta 2008. Če vpliv različno mrzlih zim izločimo, se je intenzivnost leta 2007 znižala za 7,1 %, leta 2008 pa povečala za 0,6 %. Za ta sektor je značilna nekoliko nižja energetska intenzivnost glede na povprečje za EU-15, kar je v največji meri posledica razlik v življenjskem standardu.

Kazalec je možno izračunati tudi z drugim vplivnim faktor namesto prebivalstva, in sicer s stanovanjsko površino. Pri tem izračunu je opazno hitrejše zniževanje kazalca, saj površina stanovanj raste hitreje kot število prebivalcev, intenzivnost pa se je zmanjšala tudi leta 2008.

Pri analizi gibanja kazalca je potrebno opozoriti na pomanjkljivost statističnih podatkov. Podatek za rabo lesne biomase v gospodinjstvih je enak od leta 2002, ko je bila narejena zadnja anketa o rabi energije v gospodinjstvih. Poleg tega statistični urad ne vodi statistike o rabi sončne energije ali geotermalne energije.

Intenzivnost rabe energije v storitvenem sektorju in kmetijstvu se je v opazovanem obdobju najbolj spremenila. Leta 1996 se je močno povečala, leta 2003 pa močno zmanjšala. Po rasti leta 2004 se je v obdobju 2005-2007 zmanjšala za 40 %. Leta 2008 se je povečala za 26 %. Vzrok za tako razgiban trend je v tem, da je raba energije v tem sektorju izračunana kot ostanek, zaradi česar metodološke spremembe pri zbiranju podatkov v katerem koli drugem sektorju, na ta sektor močno vplivajo.

Vzrok za visok kazalec energetske intenzivnosti rabe končne energije v Sloveniji je v največji meri energetska neučinkovitost vseh sektorjev, kar je razumljivo glede na nižjo razvitost slovenskega gospodarstva, vzrok pa je med drugim tudi strukturne narave. Za slovensko gospodarstvo je značilno, da je delež dodane vrednosti ustvarjene v industriji nad povprečjem, delež široke rabe (storitve in gospodinjstva) pa pod povprečjem EU-25.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden izmed glavnih ciljev evropske energetske ter okoljske politike. To je razvidno tudi iz ciljev, ki si jih je EU zastavila za leto 2020 (20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, 20 % delež obnovljivih virov energije in 20 % prihranek energije), saj povečanje energetske učinkovitosti močno vpliva na doseganje vseh treh ciljev. EU svojo politiko zmanjševanja intenzivnosti rabe energije postavlja na 5 temeljev:
• splošni strateški okvir in aktivnosti pod evropskim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost (COM(2006)545 final)
• nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost pripravljeni v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah (Direktiva 2006/32/ES)
• zakonodajni okvir za najpomembnejši sektor rabe energije – stavbe – in izdelke, ki rabijo energijo
• inštrumenti kot so ciljno financiranje, obveščanje in ozaveščanje ter različne vrste povezav (npr. združenje županov, Sustainable Energy Europe, itd.) ter
• mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti.

Pomembna ugotovitev poročila »Energy efficiency: delivering the 20% target« je, da veljavni ukrepi ne bodo dovolj za dosego 20 % prihranka energije, zato je potrebno okrepiti politiko zmanjšanja energetske intenzivnosti. Rezultat tega so novi zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija objavila sredi novembra 2008. Predlogi zajemajo revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, razširitev direktiv za označevanje izdelkov, ki rabijo energijo, ter dodatne spodbude za enote soproizvodnje električne energije in toplote (EC, 2008).

Kot članica EU Slovenija sledi usmeritvam EU. Leto 2008 je bilo z vidika politike na področju zmanjševanja energetske intenzivnost zelo pomembno. Januarja 2008 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki obsega nabor 29 instrumentov, s katerimi bo dosežen prihranek v višini 4.261 GWh končne energije. Del instrumentov že deluje, del jih pa je novih. Popolno izvajanje načrta zaradi finančne nepokritosti vseh inštrumentov še ni zagotovljeno. Pomembno mesto pri znižanju intenzivnosti bo imel nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/08), ki prinaša številne novosti, med drugim obvezno rabo obnovljivih virov energije, ki morajo nadomestiti vsaj 25 % vseh potrebnih moči instalacij za gretje, hlajenje in pogon naprav, predpisano največjo dovoljeno moč za razsvetljavo, prepoved priprave tople vode električnimi grelniki (razen v posebnih primerih), itd. Poleg tega je s pravilnikom znižana dovoljena vrednost toplotnih izgub. Ocenjuje se, da bodo stavbe, zgrajene po novem pravilniku, porabile do 60 % manj energije kot po prejšnjem. Pomemben ukrep, ki bo uveden prihodnje leto, je tudi energetska izkaznica za vse stavbe, ki bodo na trgu nepremičnin. Zaskrbljujoče je, da se je izvajanje pravilnika zamaknilo na leto 2010, poleg tega energetske izkaznice zaradi zaostankov pri sprejemanju zakonodaje še vedno niso zaživele v praksi,. Poleg tega so bila sredstva za subvencije, ki jih je podeljeval Eko sklad, pošla oktobra 2009, njihova nadaljnja usoda pa ni znana, saj v proračunih za leti 2010 in 2011 sredstva za ta namen niso rezervirana.