Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi neposredne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti, za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2010 in 2011 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 228 toe primarne energije. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo samo štirikrat, leta 2001, 2008 ter v zadnjih dveh letih (v letu 2011 je bila rast minimalna z 0,1 %, leta 2010 pa je znašala 0,6 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2011) pa je bila zabeležena povprečna letna rast 0,1 %, kar predstavlja odmik od doseganja ciljev. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).

EU-27 je leta 2010 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 152 toe primarne energije, kar je 1,2 % več kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 52 % večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-27. V obdobju 1995-2010 se je v EU-27 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,5 % letno, v letih 2000-2010 pa s stopnjo 1,2 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2010 zniževala s stopnjo 2,1, v obdobju 2000-2010 pa 1,7 %. V EU-15 je povprečna letna stopnja zmanjšanja v obdobju 1995-2010 znašala 1,3 %, v državah EU-10 pa 3,3 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v opazovanem obdobju približala evropskemu (EU-27), vendar je bilo približevanje na začetku tretjega tisočletja občutno prepočasno, v letih 2006 in 2007 je bilo hitro, leta 2008 pa se je Slovenija oddaljila od EU-27. V času gospodarske krize je oddaljenost ostala približno enaka.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je intenzivnost slovenskega gospodarstva za 19 % višja od EU-27. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivni državi Malta in Irska porabita 1,7 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-27 (v letu 2010 je bila raba v Sloveniji višja za 1 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.