Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.
Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).
Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po
drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva.
Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti za katere je
potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po
ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2012 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005
potrebovala 220 toe primarne energije, kar je 1,7 %
manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju
od leta 1997 opaženo samo trikrat, leta 2008 (+2,4 %) ter v letih 2010 in
2011 (0,5 % in 0,7 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi
polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika
zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet
zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2013) pa ni
izrazitega trenda. Zabeleženo je bilo povprečno letno zmanjšanje 0,4 %.
Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti v letih 2008-2011 predstavlja odmik od želenega
trenda – cilja, trend v letu 2012 in 2013 pa predstavlja premik v pravo smer.
Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe
končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter
gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko
toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in
prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).

EU-28 je leta 2012 za BDP v višini milijona EUR 2005
potrebovala 130 toe primarne energije, kar je 0,6 %
manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno
60 %[1] večjo
porabo energije kot v povprečju držav EU-28. V obdobju 1995-2012 se je v EU-28
intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,7 % letno, v letih 2005-2012 pa s
stopnjo 1,9 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2012 zniževala s stopnjo 1,8 %,
v obdobju 2005-2012 pa 1,6 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2012
približala evropskemu (EU-27), vendar samo za 5 odstotnih točk. V obdobju 2007 –
2011 se je Slovenija po intenzivnosti gospodarstva oddaljevala od intenzivnosti
EU-28, leta 2012 pa je opazen obrat trenda.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah
standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta
2012 za 23 % višja od EU-28. Velike razlike obstajajo tudi med državami
članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj
energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj
intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo
razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu
industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije
na prebivalca blizu povprečja EU-28 (v letu 2012 je bila raba v Sloveniji višja
za 2,4 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP
v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo
energetsko intenzivnost.