Skupna energetska intenzivnost (TEI) je izračunana kot kvocient skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto.

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna goriva, tekoča goriva, plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (PPS).

Kazalec ne poskuša podrobno razlagati vzrokov za gibanje trenda. To je analizirano v kazalcih učinkovitost proizvodnje električne energije in intenzivnost rabe končne energije.

Raba energije je največji vir pritiskov na okolje. Po drugi strani je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti, za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije. Kazalec opazuje razklop med skupno rabo energije in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Leta 2007 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 251 toe primarne energije. Glede na prejšnje leto se je energetska intenzivnost zmanjšala za 6,1 %. V obdobju 1995-2007 se je skupna energetska intenzivnost zmanjšala za 29 % oziroma z 2,8 % povprečno letno stopnjo. Najbolj intenzivno zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. V zadnjih dveh letih zopet beležimo občutnejše zmanjševanje intenzivnosti rabe energije. V zadnjih sedmih letih se je intenzivnost zmanjševala s povprečno letno stopnjo 2,3 %.

EU-25 je leta 2006 za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 171 toe primarne energije, kar je 3,1 % manj kot leta 2005. V obdobju 1995-2006 se je intenzivnost v povprečju zmanjševala 1,2 % letno, v zadnjih šestih letih pa s stopnjo 1,0 %, medtem ko se je v Slovenji zniževala s stopnjo 1,6 %. Enako zmanjševanje kot v EU-25 je bilo v zadnjih šestih letih opazno tudi v EU-15, medtem ko je v EU-10 povprečno letno zmanjševanje znašalo 2,4 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v opazovanem obdobju približala evropskemu (EU-25), vendar je bilo približevanje na začetku tretjega tisočletja občutno prepočasno, zadnji dve leti pa se je močno izboljšalo. Primerjava intenzivnosti leta 2006 izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je intenzivnost slovenskega gospodarstva za približno 12 % višja od EU-25. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najbolj učinkovita država Irska porabi od energetsko najmanj učinkovite Bolgarije skoraj trikrat manj energije za enak BDP. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države, problematično pa je tudi to, da je stopnja zmanjševanja glede na ostale energetsko bolj potratne države med nižjimi.

Visoko energetsko intenzivnost lahko v Sloveniji pripišemo relativno nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU ter visokemu deležu industrije v BDP. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU (v letu 2005 je zaostajala le za 4 %). Podobno porabo ima na primer Irska, ki pa ima bistveno višji BDP na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost. V Sloveniji imamo med državami EU skoraj najvišji delež predelovalnih dejavnosti, med njimi pa tudi visok delež papirne, kemične, kovinske dejavnosti ter proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, torej dejavnosti, ki za svojo proizvodnjo porabijo nadpovprečno veliko energije. Omenjene štiri dejavnosti skupaj so v letu 2007 v Sloveniji ustvarile 30 % dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, njihov delež v porabi energije v predelovalnih dejavnostih pa je bil več kot dvakrat višji, 70,5-odstoten.

EU je v letu 2006 ambiciozno zastavila pot k večji energetski učinkovitosti in s tem k nižji energetski intenzivnosti. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (COM (2006)545) zastavlja cilj, da bo EU leta 2020 dosegla 20 % prihranek v skupni porabi energije. Za dosego tega cilja vsebuje nabor ukrepov v vseh sektorjih končne rabe ter transformacijah. Ključni ukrepi so:
• pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek javnega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porabniki;
• strožje standarde in boljše označevanje naprav;
• hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard za nove stavbe;
• dosledna uporaba obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije;
• izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne energije, prenosa in distribucije;
• novi mednarodni sporazumi o energetski učinkovitosti za spodbujanje splošnih prizadevanj.

Poleg tega je bila aprila leta 2006 sprejeta Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki pokriva vse sektorje končne rabe z izjemo podjetij vključenih v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Direktiva od držav članic zahteva, da si zastavijo okvirni cilj, da bodo v 9 letih (2008-2016) kumulativno z ukrepi učinkovite rabe energije prihranile 9 % izhodiščne energije (povprečje obdobja 2001-2005). Za dosego tega cilja je vsaka država članica pripravila akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

Zastavljeno smer nadaljuje tudi eden izmed ciljev 3x20, ki so jih voditelji držav članic EU sprejeli marca 2007, in sicer 20 % prihranek energije do leta 2020.

Na energetsko intenzivnost primarne rabe energije bo vplivala tudi tehnološka prenova sektorja transformacije ter povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije, kot posledica izvajanja številnih ukrepov navedenih v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

V začetku leta 2008 je bil sprejet nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, z izvajanjem katerega bo Slovenija dosegla 9 % prihranek končne energije v devetih letih. Izvajanje načrta trenutno še ni finančno pokrito.