KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija ima relativno visoko stopnjo energetske intenzivnosti, ki se glede na ostale države EU znižuje prepočasi. Leta 2008 se je energetska intenzivnost skupne rabe energije po šestih letih zmanjševanja povečala, kar predstavlja odmik od zastavljenih ciljev.


Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2000 (porabljeno potrebno primarne energije merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2000).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).


Grafi

Slika EN11-1: Gibanje skupne energetske intenzivnosti v obdobju 1992-2008
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2009, Ministrstvo za gospodarstvo, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) ktoe 5282 5527 5768 6143 6443 6661 6496 6442 6360 6749
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 15509 15950 16799 17489 18119 19010 19693 20743 21600 22216
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 341 347 343 351 356 350 330 311 294 304
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Skupna raba energije = Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6820 6931 7129 7307 7318 7336 7749
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 23098 23753 24771 25884 27388 29249 30271
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 295 292 288 282 267 251 256
Slika EN11-2: Gibanje skupne rabe energije, bruto domačega proizvoda ter skupne energetske intenzivnosti v obdobju 1995-2007 glede na leto 1995 in primerjava z gibanjem intenzivnosti v EU-25
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 6143 6443 6661 6496 6442 6360 6749 6820 6931 7129
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 17489 18119 19010 19693 20743 21600 22216 23098 23753 24771
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 351 356 350 330 311 294 304 295 292 288
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 toe/mio EUR 2000 201 204 198 194 188 182 183 180 182 180
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 100 105 108 106 105 104 110 111 113 116
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 Indeks (1995 = 100) 100 104 109 113 119 124 127 132 136 142
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 100 101 100 94 89 84 87 84 83 82
Skupna energetska intenzivnost EU-25 Indeks (1995 = 100) 100 101 99 97 94 91 91 90 91 90
2005 2006 2007
Oskrba z energijo (TPES) ktoe 7307 7318 7336
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 mio EUR 25884 27388 29249
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija toe/mio EUR 282 267 251
Skupna energetska intenzivnost – EU-25 toe/mio EUR 2000 177 171 165
Oskrba z energijo (TPES) Indeks (1995 = 100) 119 119 119
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000 Indeks (1995 = 100) 148 157 167
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija Indeks (1995 = 100) 80 76 72
Skupna energetska intenzivnost EU-25 Indeks (1995 = 100) 88 85 82
Slika EN11-3: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS) med državami EU-27 za leto 2007
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Bolgarija Finska Estonija Češka Slovaška
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2007 toe/PPS 155 153 147 209 306 281 260 245 224
Poljska Romunija Belgija Švedska Litva Madžarska Slovenija Francija Latvija Nizozemska
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2007 toe/PPS 208 203 202 192 190 176 174 167 165 163
Nemčija Ciper Luksemburg Avstrija Portugalska Združeno kraljestvo Španija Danska Italija Grčija
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2007 toe/PPS 162 154 150 140 136 135 132 130 128 128
Malta Irska
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2007 toe/PPS 127 108
Slika EN11-4: Primerjava gibanja skupne energetske intenzivnosti v obdobju 2000-2007
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Malta Avstrija Italija Nizozemska Luksemburg
Sprememba TEI 2000-2007 % -10 -10 -10 -19 3 0 -2 -4 -4
TEI 2000 toe/mio EUR 2000 187 182 168 519 191 140 145 184 165
TEI 2007 toe/mio EUR 2000 169 165 152 421 197 141 142 177 159
Portugalska Danska Španija Finska Francija Nemčija Ciper Grčija Švedska Slovenija
Sprememba TEI 2000-2007 % -4 -6 -6 -7 -8 -9 -10 -11 -13 -15
TEI 2000 toe/mio EUR 2000 205 112 196 246 180 166 237 205 180 300
TEI 2007 toe/mio EUR 2000 197 106 184 230 165 151 212 182 156 253
Češka republika Madžarska Poljska Belgija Velika Britanija Litva Bolgarija Irska Romunija Latvija
Sprememba TEI 2000-2007 % -16 -17 -18 -19 -20 -24 -25 -25 -29 -30
TEI 2000 toe/mio EUR 2000 659 482 489 244 145 571 1361 137 913 441
TEI 2007 toe/mio EUR 2000 552 401 400 199 116 432 1016 103 652 307
Estonija Slovaška
Sprememba TEI 2000-2007 % -30 -32
TEI 2000 toe/mio EUR 2000 819 796
TEI 2007 toe/mio EUR 2000 577 539

Cilji

- zmanjšanje skupne energetske intenzivnosti;
- z ukrepi povečanja učinkovitosti rabe končne energije doseči prihranek energije v višini 9 % izhodiščne končne rabe v obdobju 2008-2016;
- 20-odstotni prihranek energije leta 2020.


Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije bi lahko dosegli z zmanjšanjem aktivnosti, za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.

Leta 2008 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 256 toe primarne energije. V letu 2007 se je v Sloveniji intenzivnost porabe energije znižala za 6,3 %, v letu 2008 pa povišala, za 2,1 %. Povečanje intenzivnosti rabe energije je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo samo dvakrat, leta 2001 in 2008. Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, trend leta 2008 pa predstavlja odmik od doseganja ciljev.

EU-25 je leta 2007 za BDP v višini milijona EUR 2000 potrebovala 165 toe primarne energije, kar je 3,7 % manj kot leta 2006. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 50 % večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-25. V obdobju 1995-2007 se je intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,6 % letno, v zadnjih sedmih letih pa s stopnjo 1,4 %. V Slovenji se je v zadnjih dvanajstih letih zniževala s stopnjo 2,7, v zadnjih sedmih pa 2,4 %. Enako zmanjševanje kot v EU-25 je bilo v zadnjih sedmih letih opazno tudi v EU-15, medtem ko je v EU-10 povprečno letno zmanjševanje znašalo 3,0 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v opazovanem obdobju približala evropskemu (EU-25), vendar je bilo približevanje na začetku tretjega tisočletja občutno prepočasno, zadnji dve leti pa se je močno izboljšalo. Primerjava intenzivnosti leta 2007, izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je intenzivnost slovenskega gospodarstva za približno 12 % višja od EU-25. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najbolj učinkovita država Irska porabi skoraj trikrat manj energije za enak BDP kot energetsko najmanj učinkovita Bolgarija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države, problematično pa je tudi to, da je stopnja zmanjševanja glede na ostale energetsko bolj potratne države med nižjimi (Slika 2). Čeprav smo leta 1995 porabili še več kot 70 % in leta 2000 60 % več energije na enoto proizvoda kot v EU, v primerjavi z drugimi državami EU nismo toliko napredovali, saj so se v teh letih znižale tudi razlike (variabilnost) v energetski intenzivnosti med državami EU. Tako smo se po energetski intenzivnosti v letih 1995, 2000 in tudi 2007 uvrstili nad vse zahodnoevropske države, še višjo porabo od Slovenije pa so imele vse vzhodnoevropske države. Po uvrstitvi med evropskimi državami tako v zadnjih dvanajstih letih nismo naredili premika. (UMAR, 2010).

Visoko energetsko intenzivnost lahko v Sloveniji pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU ter visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-25 (v letu 2007 je zaostajala le za dobra 2 %). Podobno rabo ima na primer Irska, ki pa ima bistveno višji BDP na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost. V Sloveniji imamo med državami EU skoraj najvišji delež predelovalnih dejavnosti, med njimi pa tudi visok delež papirne, kemične, kovinske dejavnosti ter proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, torej dejavnosti, ki za svojo proizvodnjo porabijo nadpovprečno veliko energije. Omenjene štiri dejavnosti skupaj so v letu 2007 v Sloveniji ustvarile 30 % dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, njihov delež v porabi energije v predelovalnih dejavnostih pa je bil več kot dvakrat višji, 70,5-odstoten. Pomembno na visoko intenzivnost rabe primarne energije vpliva tudi proizvodnja električne energije in toplote v termoelektrarnah s slabim izkoristkom ter v jedrski elektrarni, kjer je statistično določen izkoristek 33 %.

Ponovno zvišanje energetske intenzivnosti v letu 2008 v Sloveniji je bilo posledica visoke rasti porabe energije v prometu, medtem ko je rast BDP zaradi začetka krize že opešala. V letu 2008 se je gospodarska rast v Sloveniji skozi vse leto upočasnjevala in bila v zadnjem četrtletju že negativna, v povprečju leta pa je bila 3,5-odstotna. Poraba primarne energije pa se je povečala bolj, za 5,6 %. Po podatkih SURS (ki zajema le domače prevoznike) se je namreč v zadnjem četrtletju 2008 obseg cestnega blagovnega prometa še močno zvišal (medletno za 17,2 %, na letni ravni za 18,4 %), prodaja dizelskega goriva v Sloveniji pa je v letu 2008 narasla kar za 23,1 %, kar je bila tudi posledica nižje ravni cen tega goriva kot v večini sosednjih držav. Cestni blagovni promet je tako največ prispeval k ponovnemu povečanju energetske intenzivnosti. Relativno visoka raba energije je bila tako posledica povečane rabe naftnih proizvodov za 16,2 % oz. 402 ktoe, zvišanja obsega rabe nuklearne energije za 10,1 % oz. 150 ktoe (leto brez rednega remonta), povišanja rabe hidroenergije za 22,8 % oz. 64 ktoe (visoka vodnatost rek) in večje rabe biomase za 11,1 % oz. 52 ktoe (porast sosežiga biomase v termoelektrarnah). (UMAR, 2010)

EU je v letu 2006 ambiciozno zastavila pot k večji energetski učinkovitosti in s tem k nižji energetski intenzivnosti. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (COM (2006)545) zastavlja cilj, da bo EU leta 2020 dosegla 20 % prihranek v skupni rabi energije. Za dosego tega cilja vsebuje nabor ukrepov v vseh sektorjih končne rabe ter transformacijah. Ključni ukrepi so:
• pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek javnega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porabniki;
• strožje standarde in boljše označevanje naprav;
• hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno rabo energije kot standard za nove stavbe;
• dosledna uporaba obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije;
• izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne energije, prenosa in distribucije;
• novi mednarodni sporazumi o energetski učinkovitosti za spodbujanje splošnih prizadevanj.

Poleg tega je bila aprila leta 2006 sprejeta Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki pokriva vse sektorje končne rabe, z izjemo podjetij, vključenih v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ter v določeni meri tudi letalskega in pomorskega prometa in oboroženih sil. Direktiva od držav članic zahteva, da si zastavijo okvirni cilj, da bodo v 9 letih (2008-2016) kumulativno z ukrepi učinkovite rabe energije prihranile 9 % izhodiščne energije (povprečje obdobja 2001-2005). Za dosego tega cilja je vsaka država članica pripravila akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

Zastavljeno smer nadaljuje tudi eden izmed ciljev 3x20, ki so jih voditelji držav članic EU sprejeli marca 2007, in sicer 20-odstotni prihranek energije do leta 2020.

Na energetsko intenzivnost primarne rabe energije bo vplivala tudi tehnološka prenova sektorja transformacije ter povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije, kot posledica izvajanja številnih ukrepov, navedenih v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

V začetku leta 2008 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, z izvajanjem katerega bo Slovenija dosegla 9 % prihranek končne energije v devetih letih. Izvajanje načrta trenutno še ni finančno pokrito.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04), Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih), po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).
BDP: 1995-2008 SURS > Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2000, tečaj EUR 2000: Banka Slovenije.
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes > Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked volumes, reference year 2000 (at 2000 exchange rates)).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov, Andrej Flajs) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25. Poleg tega obstaja razlika v menjalnem tečaju EUR/SIT EUROSTAT-a in Banke Slovenije, kar je vir razlik v podatkih za BDP.
Metodologija obdelave podatkov:
Kazalec je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2000. Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2000, da se izognemo vplivu inflacije. Pri izračunih uporabljamo tečaj leta 2000 (podatek Banke Slovenije 205,0316 SIT/EUR). Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards - PPS).
Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot: DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.
Povprečne letne rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije in Romunije. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-25.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- COM(2006) 545 final – Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential, European Commission.
- EEA, 2007. EN17 Total Energy Intensity.
- MOP, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
- UMAR, 2010. Poročilo o razvoju 2010.