Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2022. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije v obdobju 2012–2019.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2022 zmanjšala za 38 %. Za 3,6 kg/leto oz. za 30 % se je v navedenem obdobju zmanjšala tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba hranil je znašala 117 kg/ha (61 kg N/ha, 26 kg P₂O₅/ha in 31 kg K₂O/ha). Poraba N na ha se je v tem obdobju zmanjšala za 16 %, P₂O₅ za 62 % in K₂O za 65 %. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje N (53 %), sledita K₂O (26 %) in P₂O₅ (21 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom, gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba dušika je bila v Sloveniji v obdobju 2012–2019 manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (63 kg N/ha). Največja poraba dušika je bila značilna za Nizozemsko (121 kg N/ha), Belgijo (113 kg N/ha) in Češko (103 kg N/ha), najmanjša pa za Romunijo (27 kg N/ha) in Portugalsko (30 kg N/ha).

Poraba fosforja je bila v Sloveniji v obdobju 2012–2019 večja (19 kg P₂O₅/ha) kot v državah članicah Evropske unije (16 kg P₂O₅/ha). Največja poraba fosforja je bila značilna za Ciper (41 kg P₂O₅/ha) in Poljsko (24 kg P₂O₅/ha), najmanjša pa za Nizozemsko (6 kg P₂O₅/ha).