Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlem ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/2006).

Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2007. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2005.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2007 zmanjšala za 21,2 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2005 pa že manj kot 150.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 300 kg/ha, oziroma za 12,2 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil in sicer od 135 kg/ha na 116 kg/ha, oziroma za 14,2 %. V obdobju 1992-2007 smo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi povprečno porabili 65 kg N, 32 kg P₂O₅ in 40 kg K₂O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil torej prevladuje dušik (48 %), sledi kalij (29 %) in fosfor (23 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil KAN in sečnina), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal. V obdobju 1992-2007 se je najbolj zmanjšala poraba dušika (23,9 %), sledi kalij (25,3 %) in fosfor (17,7 %).

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba rastlinskih hranil (N, P₂O₅, K₂O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2005 večja kot v državah članicah Evropske unije. V Sloveniji je povprečna poraba rastlinskih hranil v omenjenem obdobju znašala 130 kg/ha, v državah EU pa 109 kg/ha. Poraba hranil je v starih državah članicah (EU-15) bistveno večja kot v novih državah članicah. V državah EU-15 je povprečna poraba hranil v obdobju 2002-2005 znašala 131 kg/ha, v novih državah članicah pa 83 kg/ha.