KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča, zlasti intenzivno v zadnjih dveh letih in je v letu 2021 znašala 3.803 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, mikrovalovna pečica, osebni računalnik kot tudi toplotna črpalka in klimatska naprava. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.


Kazalec kaže gibanje porabe elektrike v gospodinjstvih ter spremembe v opremljenosti gospodinjstev z aparati, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko.


Grafi

Slika PG05-1: Poraba električne energije v gospodinjstvih
Viri: 

SURS, 2022.

Prikaži podatke

Poraba električne energije v gospodinjstvih [GWh]

1996

2594

1997

2637

1998

2658

1999

2692

2000

2601

2001

2675

2002

2704

2003

3008

2004

3012

2005

2951

2006

3055

2007

3021

2008

3182

2009

3137

2010

3219

2011

3211

2012

3179

2013

3229

2014

3125

2015

3205

2016

3260

2017

3327

2018

3368

2019

3419

2020

3634

2021

3803

Slika PG05-2: Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami
Viri: 

SURS, 2022.

Prikaži podatke

1995 [%]

1999 [%]

2000 [%]

2001 [%]

2002 [%]

2003 [%]

2004 [%]

2005 [%]

2006 [%]

2007 [%]

2008 [%]

2009 [%]

2010 [%]

2012 [%]

2015 [%]

2018 [%]

Hladilnik

93,80

97

97,20

97,20

97,80

97,88

98,31

98,40

98,30

98,10

98,10

98,30

98,60

98,50

98,20

98,30

Pralnistroj

94,30

96,30

96,90

96,50

96

95,55

96,15

96,40

96,60

96,70

96,40

96,90

97,10

97,60

96,40

97,20

Barvnitelevizor

88,80

93,90

95,30

95,70

95,90

95,56

96,27

96,30

96,60

96,50

97,10

97,40

97,60

97,20

96,20

96,40

Mobilnitelefon

22

47,60

74,30

80,10

82,30

84,70

86,30

88,50

89,70

91,60

92,60

93,30

96

95,80

Zamrz.skrinjaali omara

80,60

85,80

86,70

86,60

85,30

83,88

82,82

83,50

82,10

82

81

80,30

77,60

62,10

61

62,50

Osebnirač.

33,50

36,50

40,30

44,90

48,40

51,50

54,10

56,90

60,90

63,70

66,50

67,10

75,20

76,40

Pomivalnistroj

18,10

27,70

30,10

31,50

34,40

37,50

39,91

42,30

45

47,30

49,30

50,20

52

52,80

57,20

61,70

Mikroval.pečica

10,90

14,20

18,30

24

30,90

37,20

43,10

47,40

51

52,70

54

53

53,40

56,20

Stroj zasušenjeperila

4,50

11,10

13

13,90

14,90

15,57

17,66

19,70

22,40

24,60

26,20

26,20

26

26,20

32,70

36,70

Toplotnačrpalka

6,20

8,80

12,50

Klimatskanaprava

16,30

21,30

26,30

Slika PG05-3: Struktura rabe električne energije po namenih v letu 2021
Viri: 

SURS, 2022.


Cilji

NEPN določa za leto 2030 cilj, da se mora raba končne energije v stavbah (kjer je poleg rabe energije v gospodinjstvih zajeta tudi raba energije v storitvenem sektorju) zmanjšati za 20 % glede na leto 2005.


Večina vplivov rabe elektrike izhaja iz njene proizvodnje, kljub temu lahko uporabniki vplivajo na izbiro vira za proizvodnjo elektrike, saj morajo danes vse družbe zagotoviti podrobnosti o virih električne energije (fosilna goriva, jedrski viri, obnovljivi viri).

Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati (klimatske naprave, sušilni stroji, večanje števila svetlobnih točk idr.), rast števila gospodinjstev in velikosti stanovanj, rast informatizacije gospodinjstev (rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe, rast števila naprav priključenih na splet), rast uporabe drugih elektronskih naprav (televizijski sprejemniki, mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, idr.) ter tudi elektrifikacija ogrevanja in priprave tople vode.

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji poraba elektrike v gospodinjstvih narašča. Od leta 2005 do 2010 je narasla za 9,1 %, med 2010 in 2015 se je rast porabe umirila, med letoma 2015 do 2021 pa je narasla za 18,7 %. Rast je bila intenzivna zlasti v zadnjih dveh letih, kar sovpada tudi z ukrepi preprečevanja širjenja virusa SARS CoV-2, ki so močno povečali obseg dela od doma ter učenja od doma.

Od leta 1990 narašča delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Narašča predvsem delež gospodinjstev opremljenih s pomivalnim strojem, strojem za sušenje perila ter nekaterimi izdelki, ki so se v večjem številu v gospodinjstvih začeli pojavljati leta 2000, kot so na primer mobilni telefon, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Leta 2000 je bilo na primer 22 % gospodinjstev opremljenih z mobilnimi telefoni, leta 2009 pa že več kot 90 %. Do leta 2018 se je opremljenost povečala na 96 %. Osebni računalnik je leta 2018 imelo 76 % gospodinjstev, pomivalni stroj 62 % gospodinjstev, mikrovalovno pečico 56 % gospodinjstev, sušilni stroj pa 37 % gospodinjstev. Z letom 2012 se je začela spremljati opremljenost gospodinjstev z toplotno črpalko in klimatsko napravo, pri katerih je do leta 2018 le-ta narasla s 6 % oz. 16 % na 13 % oz. 26 %. Opremljenost s hladilnikom, pralnim strojem in barvno televizijo je v obdobju 2000–2018 ostala na nivoju nad 95 %.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2021 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje, televizije, osebne računalnike, ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 1105 GWh ali 29,1 %. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 624 GWh (16,4 %), za ogrevanje in hlajenje prostorov pa 773 GWh (20,3 %) električne energije. V obdobju 2015–2021 se je najbolj povečala poraba električne energije za ogrevanje, sledi ostala poraba. Povečala se je še poraba za kuhanje, zaradi prehoda s plina na elektriko, klimatskih naprav, ter tudi poraba za pripravo tople sanitarne vode. Minimalno se je povečala poraba pomivalnih in sušilnih strojev. Poraba vseh ostalih naprav in za razsvetljavo se je zmanjšala.

Porabniki lahko znižajo porabo elektrike z bolj smotrno rabo naprav (ugašanje, ko jih ne potrebujemo, uporaba programov z nižjo temperaturo, itd.) ter z nakupom bolj učinkovitih naprav. Zmanjšanje porabe je zahtevno, ker za znatne prihranke zahteva izvedbo številnih ukrepov, predvsem pa je struktura porabe po gospodinjstvih zelo različna, zato mora vsako gospodinjstvo spoznati svojo porabo in ukrepati na podlagi tega.

Več naprav v gospodinjstvih skupaj s krajšanjem življenjske dobe vpliva tudi na povečanje števila odpadkov.


Cilji povzeti po: Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb–2020.pdf)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990 (1996) – 2018 (2021). Podatki o porabi električne energije v gospodinjstvih so povzeti iz SURS-ovega SI-STAT podatkovnega portala.

Podatki o opremljenosti gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami je v preteklih letih zbiral Statistični urad Republike Slovenije z vprašalnikom Anketa o porabi v gospodinjstvih (APEGG). Podatki iz obdobja treh let so bili preračunani na srednje leto in upoštevani pri interpretaciji rezultatov za referenčno leto. Objavljeni so na podatkovnem portalu SI-STAT, v podatkovni seriji Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami.

Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se objavljajo letno. Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela med drugim izračunali tudi podatke o rabi električne energije po namenih v gospodinjstvih. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatkov o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj.

Metodologija obdelave podatkov:

Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) ‑1] x 100

Na sliki PG5-1 je predstavljena končna poraba električne energije v gospodinjstvih v GWh. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami je prikazana z deleži na sliki PG5-2: prikazani so podatki za prvo razpoložljivo leto, dve vmesni ter zadnja razpoložljiva leta. Na sliki PG5-3 so prikazani deleži rabe električne energije po namenih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Končna poraba električne energije v gospodinjstvih

GWh

SURS (SiStat; Raba električne energije po namenu (GWh), gospodinjstva, Slovenija, letno; Povezava)

1996–2021

začetek oktobra za prejšnje leto

enkrat letno

04.11.2022

Da

Raba električne energije po namenih

GWh

SURS (SiStat; Raba električne energije po namenu (GWh), gospodinjstva, Slovenija, letno; Povezava)

2015–2021

začetek oktobra za prejšnje leto

enkrat letno

04.11.2022

Da

Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami

%

SURS (SiStat; Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami (%), Slovenija, večletno; Povezava)

1990–2018

zadnja objava je bila 5. 01. 2022 in je zadnje objavljeno leto 2018)

vsaka nekaj let odvisno od frekvence ankete APEGG

04.11.2022

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER