Kazalec kaže gibanje porabe elektrike v gospodinjstvih ter spremembe v opremljenosti gospodinjstev z aparati, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko.

Večina vplivov rabe elektrike izhaja iz njene proizvodnje, kljub temu lahko uporabniki vplivajo na izbiro vira za proizvodnjo elektrike, saj morajo danes vse družbe zagotoviti podrobnosti o virih električne energije (fosilna goriva, jedrski viri, obnovljivi viri).

Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati (klimatske naprave, sušilni stroji, večanje števila svetlobnih točk idr.), rast števila gospodinjstev in velikosti stanovanj, rast informatizacije gospodinjstev (rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe, rast števila naprav priključenih na splet), rast uporabe drugih elektronskih naprav (televizijski sprejemniki, mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, idr.) ter tudi elektrifikacija ogrevanja in priprave tople vode.

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji poraba elektrike v gospodinjstvih narašča. Od leta 2005 do 2010 je narasla za 9,1 %, med 2010 in 2015 se je rast porabe umirila, med letoma 2015 do 2021 pa je narasla za 18,7 %. Rast je bila intenzivna zlasti v zadnjih dveh letih, kar sovpada tudi z ukrepi preprečevanja širjenja virusa SARS CoV-2, ki so močno povečali obseg dela od doma ter učenja od doma.

Od leta 1990 narašča delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo. Narašča predvsem delež gospodinjstev opremljenih s pomivalnim strojem, strojem za sušenje perila ter nekaterimi izdelki, ki so se v večjem številu v gospodinjstvih začeli pojavljati leta 2000, kot so na primer mobilni telefon, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Leta 2000 je bilo na primer 22 % gospodinjstev opremljenih z mobilnimi telefoni, leta 2009 pa že več kot 90 %. Do leta 2018 se je opremljenost povečala na 96 %. Osebni računalnik je leta 2018 imelo 76 % gospodinjstev, pomivalni stroj 62 % gospodinjstev, mikrovalovno pečico 56 % gospodinjstev, sušilni stroj pa 37 % gospodinjstev. Z letom 2012 se je začela spremljati opremljenost gospodinjstev z toplotno črpalko in klimatsko napravo, pri katerih je do leta 2018 le-ta narasla s 6 % oz. 16 % na 13 % oz. 26 %. Opremljenost s hladilnikom, pralnim strojem in barvno televizijo je v obdobju 2000–2018 ostala na nivoju nad 95 %.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2021 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje, televizije, osebne računalnike, ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 1105 GWh ali 29,1 %. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 624 GWh (16,4 %), za ogrevanje in hlajenje prostorov pa 773 GWh (20,3 %) električne energije. V obdobju 2015–2021 se je najbolj povečala poraba električne energije za ogrevanje, sledi ostala poraba. Povečala se je še poraba za kuhanje, zaradi prehoda s plina na elektriko, klimatskih naprav, ter tudi poraba za pripravo tople sanitarne vode. Minimalno se je povečala poraba pomivalnih in sušilnih strojev. Poraba vseh ostalih naprav in za razsvetljavo se je zmanjšala.

Porabniki lahko znižajo porabo elektrike z bolj smotrno rabo naprav (ugašanje, ko jih ne potrebujemo, uporaba programov z nižjo temperaturo, itd.) ter z nakupom bolj učinkovitih naprav. Zmanjšanje porabe je zahtevno, ker za znatne prihranke zahteva izvedbo številnih ukrepov, predvsem pa je struktura porabe po gospodinjstvih zelo različna, zato mora vsako gospodinjstvo spoznati svojo porabo in ukrepati na podlagi tega.

Več naprav v gospodinjstvih skupaj s krajšanjem življenjske dobe vpliva tudi na povečanje števila odpadkov.