Kazalec prikazuje gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev, gospodinjstva po številu članov ter starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji. Prikazano je tudi povprečno število članov v gospodinjstvu v nekaterih državah Evropske unije.
Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oziroma prebivalec, ki živi sam (definicija Statističnega urada RS).

Potrošnja in proizvodnja obsegata vse dejavnosti v življenjskem krogu izdelka in odražata naš trenuten življenjski slog, s tem pa naše vrednote, razmišljanje, obnašanje in ravnanje. Na vzorce potrošnje vplivajo številne medsebojno odvisne gospodarske, družbene, kulturne in politične razmere.

Gospodinjstva so pomemben člen v verigi potrošnje in proizvodnje, saj so prav ona tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Posamezno gospodinjstvo razmeroma nepomembno vpliva na okolje v primerjavi z velikimi industrijskimi obrati, toda če govorimo o stotisočih in milijonih gospodinjstev hkrati, je njihov skupen vpliv brez dvoma velik. Naraščanje števila gospodinjstev vodi k večji potrebi po stanovanjih kar povečuje dejavnosti, povezane z gradnjo in upravljanjem stanovanjskih objektov, večajo se potrebe po infrastrukturi, ogrevanju, hlajenju, porabi električne energije in vode ter nastajajo večje količine odpadkov. V Sloveniji narašča število manjših, predvsem enočlanskih gospodinjstev.

Število prebivalcev je od leta 1961 do leta 2002 naraslo za slabih 25 %, število gospodinjstev pa za skoraj 50 %. Leta 2002 se je napram letu 1991 zmanjšal delež gospodinjstev z več kot tremi člani na račun manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma. Od leta 2003 do 2009 je število gospodinjstev naraslo za okoli 11 %, vendar metodologija zbiranja podatkov pred letom 2003 in po njem ni enaka. Narašča tudi število stanovanj, od leta 1971 do leta 2002 za 63 % (v istem obdobju je število gospodinjstev naraslo za 33 % in prebivalcev za 14 %).

Povečanje števila gospodinjstev in manjšanje njihove povprečne velikosti ima lahko negativen vpliv na okolje. Vedno večja potreba po stanovanjih vodi namreč do sprememb v rabi zemljišč, zaradi večanja števila gospodinjstev se veča potreba po nakupu dobrin (npr. električna in elektronska oprema, čistila, hrana,…) in povezanih storitev, veča se mobilnost prebivalstva ter narašča poraba energije in vode. Z manjšimi gospodinjstvi so povezani večji vplivi na okolje, saj so z njimi povezani večji izdatki, potuje se več, dlje in hitreje. Prebivalstvo v Sloveniji se stara, kar vpliva tudi na spreminjanje potrošniških vzorcev. Več je izdatkov za zdravje in potovanja. Velik problem manjših gospodinjstev predstavlja tudi povpraševanje po manjših velikostih pakiranja živil in drugih izdelkov, kar vodi k nastajanju večjih količini odpadne embalaže in odpadkov na splošno.

Naraščanje števila gospodinjstev ni prisotno samo v Sloveniji, ampak je problem celotnega evropskega prostora. Različne raziskave, analize in študije o trajnostni potrošnji in proizvodnji so pokazale (denimo EIPRO, EEA), da tri področja povzročajo med 70 in 80 % negativnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem krogu; to so živila in pijača (pridelava, predelava, kemikalije, raba energije in vode, embalaža, odpadki, storitve), stavbe/stanovanja (načrt stavbe, gradnja, gradbeni materiali, kemikalije, energijska učinkovitost zasebnih, javnih in poslovnih stavb, raba obnovljivih virov energije, poraba vode, aparati, odpadki, vzdrževanje) in osebni prevoz (vse oblike transporta, poraba goriva, energijsko učinkovita vozila, odstranitev odsluženih vozil), medtem ko hkrati pomenijo 60 % vseh izdatkov v gospodinjstvih. Metoda življenjskega kroga izdelkov ugotavlja negativne vplive na okolje zaradi rabe snovi in energije pri pridelavi, proizvodnji in med njihovo dobo trajanja ter za končno odstranitev (pogosto imenovan kot pristop 'od zibelke do groba').

Leta 1931 je povprečno gospodinjstvo v Sloveniji štelo pet članov, leta 1991 tri, leta 2002 pa že manj kot tri člane. Zmanjševanje povprečne velikosti gospodinjstev je bilo v obdobju 1961–1991 predvsem posledica zniževanja števila pet in več članskih gospodinjstev, v obdobju 1991–2002 pa tudi naraščanja števila samskih gospodinjstev. Največ samskih gospodinjstev je med starimi ljudmi, kar je predvsem posledica velike razlike v povprečnem trajanju življenja med moškimi in ženskami. V mladih in srednjih letih v samskih gospodinjstvih živi več moških kot žensk, v starosti pa več žensk kot moških. Zlasti po 64. letu starosti prične delež ženskih samskih gospodinjstev zelo hitro naraščati. Povprečna velikost gospodinjstev se bo nadalje zniževala predvsem zaradi povečevanja deleža samskih gospodinjstev, saj je njihov sedanji delež za evropske razmere majhen. (UMAR, 2009).
V letu 2009 so v državah EU-27 v povprečnem gospodinjstvu živele 2,4 osebe. V povprečnem slovenskem gospodinjstvu je istega leta živelo 2,6 oseb, kar uvršča Slovenijo med države s številčnejšimi gospodinjstvi. Največ oseb v povprečnem gospodinjstvu živi v Romuniji, na Malti in Cipru (2,9), najmanj pa na Danskem, Finskem in v Nemčiji (2,1). Po oceni Evropske agencije za okolje se bo to število v naslednjih letih še zniževalo, kar pomeni povečanje zahtev po bivanjskih prostorih.

V Sloveniji predstavlja problem tudi pojav suburbanizacije, ki pomeni širitev mest ter prometnega in infrastrukturnega omrežja na območja izven mest. Le-ta spodbuja gradnjo prenovo stavb ter infrastrukture in s tem spremembe zemljišč, večjo porabo energije ter nastajanje gradbenih odpadkov, medtem ko stanovanja ponekod v mestih ostajajo prazna.

Ker se število gospodinjstev veča ter hkrati manjša število oseb, ki jih sestavljajo bo v prihodnje treba razmisliti kako spodbuditi ljudi, da bolje izkoriščajo prostor, ki je na voljo. Smiselno bi bilo razmisliti, kako bi lahko zapolnili stavbe, ki propadajo namesto, da bi gradili nove, kako bi izkoristili prazne dele večstanovanjskih stavb, ter spodbujali ljudi, da ne živijo sami.