Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO₂, NO_x in CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote v TE in TE-TO, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in toplote.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju, toplote pa bruto proizvodnja.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah pri izpustih SO₂, NO_x in CO₂ predstavlja pomemben vir izpustov, zato njihovo zmanjšanje v tem sektorju pomembno prispeva k zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO₂, NO_x in CO₂ so na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah leta 2021 znašali 2,9 kgSO₂/toe, 5,8 kgNO_x/toe in 7,4 tCO₂/toe. V obdobju 2005–2021 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 94 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO₂. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav ter postopnega zapiranja enot na premog (blokov 1 - 4 termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje), ki jih je nadomestila enota TEŠ6. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, delno tudi zaradi zaustavitev zgoraj navedenih enot (glej kazalec EN31 Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote) in zagona nove enote TEŠ6. Nadaljnje zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 intenzivnost v Sloveniji nižja za 28 %, medtem ko je bila leta 2005 višja za 7 % (Slika 2).

Intenzivnost izpustov NO_x je bila leta 2021 za 71 % nižja kot leta 2005. Večje znižanje se je zgodilo v letu 2015, kar lahko pripišemo ugasnitvi TET  in starih enot v TEŠ (1-4) ter zagona nove enote TEŠ6 z napravo za čiščenje NOx v dimnih plinih (t.i. deNOx). V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala z zamenjavo enot na premog z napravami na plin. V primerjavi s povprečjem EU-27 je bila intenzivnost izpustov NO_x leta 2021 v Sloveniji za 2 % nižja, v obdobju 2005-2021 pa se je odstopanje znižalo za 67 odstotnih točk.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO₂, in sicer za 28 % v obdobju 2005-2021. Največje zmanjšanje intenzivnosti je opazno leta 2015, ko je nova enota TEŠ6 zamenjala starejše enote na premog, s čimer se je učinkovitost proizvodnje termoelektrarn znatno povečala.  Enota TEŠ6 ima namreč znatno višji izkoristek kot stare enote (43 % proti 33 % povprečnemu izkoristku starih blokov). V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z višjimi izkoristki (plinske enote) pričakuje nadaljnje padanje tega kazalca. Glede na EU-27 je bila intenzivnost CO₂ v Sloveniji leta 2021 višja za 19 %, v obdobju 2005-2021 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-27 zmanjšala za 9 odstotnih točk.