Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO₂, NO_x in CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO₂, NO_x in CO₂ predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO₂, NO_x in CO₂ na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah so leta 2010 znašali 9,1 kgSO₂/toe, 16,1 kgNO_x/toe in 9,1 tCO₂/toe. V obdobju 1992–2010 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 97 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO₂. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav (v termoelektrarni Šoštanj: leta 1995 na bloku 4, leta 2001 na bloku 5 ter delne priključitve blokov 1-3 na razžveplalno napravo bloka 4 leta 2003; v termoelektrarni Trbovlje (TET) konec leta 2005), postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi ustavitve blokov 1 in 2 termoelektrarne Šoštanj. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2010 intenzivnost nižja za 24 %, medtem ko je bila leta 2000 višja še za 377 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-27 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO₂ na drugem mestu, za Madžarsko. V obdobju 2000-2010 se je intenzivnost emisij SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NO_x je bila leta 2010 za 44 % nižja kot leta 1992 ter za 40 % nižja kot leta 2000. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2003 in 2004 kar lahko pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah: rekonstrukcija kurilnega sistema bloka 4 TEŠ (1992), izvedbe primarnih ukrepov (namestitev novih gorilnikov z nizkimi izpusti NO_x (low NO_x burners) in nivojska razporeditev sekundarnega zraka) na bloku 5 TEŠ (2003) ter izvedbe primarnih ukrepov na blokih 1-3 v TE-TOL (rekonstrukcija sistema kurjave, in sicer predelava gorilnikov, predelava dovoda goriva in zraka, predelava mlinov, sprememba na nosilni konstrukciji kotlov in dopolnitev merilno regulacijske tehnike kotlov). Dodatno se je intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje plinskih enot v isti termoelektrarni ter s tem zmanjšanja uporabe premoga. V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NO_x še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o industrijskih emisijah (2010/75/EU). V primerjavi s povprečjem EU-27 je bila intenzivnost izpustov NO_x leta 2010 v Sloveniji za 86 % višja, v obdobju 2000-2010 pa smo se približali za 47 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto oddane energije goriva, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše izkoristke.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO₂, in sicer za 19 % v obdobju 1992-2010 ter 12 % v obdobju 2000-2010. Po letu 2001, ko je bila intenzivnost le 4 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. Znižanje je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter v zadnjih dveh letih znižanja porabe premoga zaradi ustavitve blokov 1 in 2, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6, plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Glede na EU-27 je bila intenzivnost CO₂ v Sloveniji leta 2010 višja za 33 %, v obdobju 2000-2010 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-27 povečala za 5 odstotnih točk.