KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Raba energije prispeva 81 % k izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. Izpusti so se v letu 2007 povečali, za kar je bil glavni krivec promet, vendar je bila rast nižja kot v obdobju 2000-2007. Izpusti so se močno zmanjšali v široki rabi in industriji.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov) energetskega izvora in ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012 ter analizira njihovo gibanje.


Grafi

Slika EN01-1: Razdelitev skupnih izpustov leta 2007 na izpuste iz neenergetskih virov ter izpuste zaradi rabe energije, ki so dodatno razdeljeni po sektorjih
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
Neenergetski viri Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (široka raba)
2007 Gg CO2 ekv 4034 7066 2329 5395 1898
2007 % 19.5 34.1 11.2 26 9.2
Slika EN01-2: Izpusti zaradi rabe energije po sektorjih ter iz neenergetskih virov v obdobju 1986-2007, ciljni izpusti po Kjotskem protokolu ter ciljni tirnici brez ponorov in z njimi
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; Ministrstvo za okolje in prostor, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
bazno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
Energetika Gg CO2 ekv 16044 16069 15505 15129 15102 14396 13554 13579 14061 14047
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 7265 7265 6892 6973 7091 6725 5778 6354 6092 5683
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 4406 4405 3902 3674 3446 3119 3058 2663 2503 2666
Promet Gg CO2 ekv 2008 2033 2324 2504 2535 2742 2590 2674 3095 3422
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2366 2366 2386 1978 2029 1810 2128 1888 2369 2276
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 4310 4271 4325 4242 4181 4176 3885 3891 3614 3806
Industrijski procesi Gg CO2 ekv 1328 1288 1314 1289 1282 1292 1178 1024 899 1082
Uporaba topil in drugih izdelkov Gg CO2 ekv 82 82 72 63 53 43 37 28 20 19
Kmetijstvo Gg CO2 ekv 2334 2334 2364 2306 2249 2243 2085 2274 2128 2133
Odpadki Gg CO2 ekv 566 566 575 584 597 597 585 565 567 572
SKUPAJ Gg CO2 ekv 20354 20340 19830 19371 19282 18571 17439 17470 17675 17853
Sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo Gg CO2 ekv -1589 -2016 -2178 -2673 -3186 -3924 -3941 -4423 -4397 -4905
SKUPAJ s ponori Gg CO2 ekv 18750 17813 17192 16609 15386 13515 13529 13252 13456
Ciljni izp. (2008-2012) s ponori Gg CO2 ekv
Dovoljeni ponori Gg CO2 ekv
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Energetika Gg CO2 ekv 14894 15580 15906 15626 14963 15063 15917 16105 15837 16171
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 6069 5663 6100 6321 5612 5909 6609 6895 6649 6777
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2615 2479 2220 2287 2298 2269 2211 2245 2159 2281
Promet Gg CO2 ekv 3771 4377 4453 3855 3675 3832 3974 3988 4134 4285
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2438 3061 3133 3163 3378 3052 3123 2977 2895 2828
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 3820 3717 3712 3730 3703 3849 3864 3953 3908 3880
Industrijski procesi Gg CO2 ekv 1109 1067 1038 983 950 970 1018 1031 1082 1124
Uporaba topil in drugih izdelkov Gg CO2 ekv 17 19 19 28 32 43 36 37 33 39
Kmetijstvo Gg CO2 ekv 2117 2049 2042 2087 2066 2162 2127 2188 2092 1999
Odpadki Gg CO2 ekv 576 582 613 632 655 674 682 697 700 719
SKUPAJ Gg CO2 ekv 18714 19297 19618 19356 18666 18912 19780 20057 19744 20051
Sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo Gg CO2 ekv -4795 -4328 -4750 -5077 -5175 -5275 -5496 -5318 -5644 -5430
SKUPAJ s ponori Gg CO2 ekv 13809 14501 15290 14606 13589 13736 14506 14562 14426 14407
Ciljni izp. (2008-2012) s ponori Gg CO2 ekv
Dovoljeni ponori Gg CO2 ekv
2005 2006 2007 - 2008-2012
Energetika Gg CO2 ekv 16419 16574 16688
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 6777 6843 7066
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2488 2590 2329
Promet Gg CO2 ekv 4569 4797 5395
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2585 2345 1898
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 3958 3996 4034
Industrijski procesi Gg CO2 ekv 1186 1217 1225
Uporaba topil in drugih izdelkov Gg CO2 ekv 43 44 42
Kmetijstvo Gg CO2 ekv 2006 2029 2082
Odpadki Gg CO2 ekv 723 705 684
SKUPAJ Gg CO2 ekv 20377 20570 20722 20046
Sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo Gg CO2 ekv -4733 -5774 -1320
SKUPAJ s ponori Gg CO2 ekv 14947 15837 14948
Ciljni izp. (2008-2012) s ponori Gg CO2 ekv 18726
Dovoljeni ponori Gg CO2 ekv 1320
Slika EN01-3: Izpusti v obdobju 2005-2007, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS po sektorjih
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; Ministrstvo za okolje in prostor, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
2005 2006 2007
Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS Gg CO2 ekv 8684 8803 8992
Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 Gg CO2 ekv 8754 8754 8754
Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami Gg CO2 ekv -70 49 239
Izpusti zaradi rabe energije Gg CO2 ekv 8418 8487 8435
Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Gg CO2 ekv 402 405 398
Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Gg CO2 ekv 862 940 743
Promet Gg CO2 ekv 4569 4797 5395
Druga področja (široka raba) Gg CO2 ekv 2585 2345 1898
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 3275 3280 3295
SKUPAJ ne EU-ETS Gg CO2 ekv 11693 11767 11730
Cilj za ne EU-ETS sektor 2008-2012 Gg CO2 ekv 11747 11747 11747
Odstopanje od cilja za ne EU-ETS -54 21 -17

Cilji

-zmanjšanje izpustov TGP za 8 % glede na izhodiščne izpuste (CO2, N2O, CH4 leta 1986 in F-plini leta 1995) v obdobju 2008- 2012;
- z uporabljeno dovoljeno kvoto zaradi povečanja ponorov, ki znaša 1.320 kt CO2, dejanski povprečni izpusti obdobja 2008-2012 ne smejo preseči 20.046 kt CO2 ekv;
- zmanjšanje izpustov TGP za 20 % oziroma 30 % do leta 2020 glede na izhodiščne izpuste (20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet, in 30 % znižanje v primeru, če bo).


Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v ozračju zaradi naraščajočih izpustov, zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. Na mednarodni ravni je bila sprožena akcija, katere cilj je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008-2012 glede na izhodiščne izpuste.

Raba energije je največji vir izpustov toplogrednih plinov, saj je leta 2007 prispevala 81 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, od takrat pa, če zanemarimo vrh sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, naraščajo. Posledica tega je, da so bili leta 2007 4 % višji kot leta 1986. Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 6 %. Leta 2007 so se povečali tako izpusti zaradi rabe energije (0,7 %) kot iz neenergetskih virov (1,0 %). V obdobju 2000-2007 so izpusti zaradi rabe energije rasli s povprečno letno stopnjo 1,5 %, kar je občutno več kot v obdobju 1986-2007, ko je povprečna letna stopnja rasti znašala 0,2 %.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora za leto 2007 ima največji delež CO2 (96%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 predstavlja 2 %, glavni vir je rudarstvo. N2O prispeva 2 %, glavni vir je promet, sledi pa mu zgorevanje lesa v široki rabi. Izpusti CO2 in N2O so se v obdobju 1986-2006 povečali za 5 % oz. 56 %. Povečanje izpustov CO2 je posledica tega, da s povečanjem energetske učinkovitosti in rabe goriv z nižjo vsebnostjo ogljika nismo uspeli ločiti gibanja izpustov in gospodarske rasti, N2O pa večjega števila avtomobilov s katalitičnimi pretvorniki. Izpusti CH4 so se zmanjšali zaradi opuščanja rudarske dejavnosti.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 2,7 % zlasti zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn in zmanjšanja rabe tekočih goriv. V obdobju 2000-2007 so se izpusti povečali za skoraj 20% (povprečna letna rast 2,6 %), leta 2007 pa je rast znašala 3,3 %. Rast izpustov v zadnjih sedmih letih je posledica večanja potreb po električni energiji ob nespremenjeni strukturi termoenergetskega sektorja (pomanjkanje naložb v nove zmogljivosti) ter slabših hidroloških razmerah v letu 2007.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 47,1 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, kar je vplivalo na znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter na rast porabe plinastih. V obdobju 2000-2007 so se izpusti povečali za 2,6 %. V začetku obdobja ni bilo jasnega trenda izpustov, v letih 2003-2006 pa so naraščali s povprečno letno stopnjo 6,3 %. Leta 2007 so se izpusti zmanjšali za 10 %. Rast v letih 2003-2006 je posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 pa je posledica strukturnih sprememb v industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti), izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe električne energije.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so se izpusti v obdobju 1986-2007 povečali za 165 % (povprečna letna rast 4,8 %). Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V zadnjih sedmih letih je bila povprečna letna rast za malenkost višja kot v obdobju 1986-2007, zlasti zaradi visoke rasti v letih 2005, 2006 in 2007, ko so povprečne letne stopnje znašale 6,6 %, 5,0 % in 12,5 %. Več kot dvakrat višja rast v letu 2007 glede na leto 2006 je posledica širitve EU na Bolgarijo in Romunijo, s čimer se je tranzitni promet skozi Slovenijo močno povečal, ter tudi slabega izvajanja ukrepov v tem sektorju. Zaradi majhnosti Slovenije je imelo povečanje tranzitnega prometa (ter v devetdesetih tudi bencinski turizem) velik vpliv na energetsko in s tem bilanco izpustov Slovenije.

Obraten trend kot v prometu je opazen v sektorju druga področja, kjer se je v letu 2007 nadaljevalo zmanjševanje izpustov, ki so se glede na leto prej zmanjšali za 19 %. Glede na leto 1986 so bili nižji za 20 %. Izpusti sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv, občutno zmanjševanje pa je bilo opazno v letih 2005 (8,6 %), 2006 (9,3 %) in zlasti 2007. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: od visokih cen kurilnega olja, izboljšanja izolacij hiš, do zamenjave goriv itd., v letu 2007 pa je opazen tudi vpliv zamika nakupa kurilnega olja zaradi naraščajočih cen.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je za dosego Kjotskega cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Rast izpustov se v zadnjih letih kljub temu ni ustavila. Analiza izvajanja operativnega programa je pokazala, da je izvajanje ukrepov nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki vsebuje pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roki za izvedbo ukrepov, kar bo omogočilo enostavnejše spremljanje izvajanja ter tudi nabor kazalcev po ukrepih.

Poleg ponorov bo na zmanjšanje izpustov TGP najbolj vplival sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi direktive 2003/87/ES. Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov sistema je podelitev brezplačnih pravic z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov zmanjšanja izpustov TGP. Če zavezanec spusti v zrak več kot ima brezplačnih kuponov, mora za presežek kupiti kupone na trgu emisijskih kuponov. Pri doseganju Kjotskega cilja se v izpustih upošteva količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na 8.299 kt CO2. Če zavezanci izpustijo več, se to šteje v emisijsko bilanco države, v kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega lahko izračunamo Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.747 kt CO2 ekv. Daleč najpomembnejši sektor med viri, ki niso vključeni v EU-ETS, je promet, ki predstavlja 46 % (Slika 3). To je zlasti problematično, ker je to sektor, kjer v zadnjih letih beležimo visoke rasti. Kljub povečevanju izpustov iz prometa leta 2007, Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ni bil presežen, saj so izpusti znašali 11.730 kt CO2 ekv. To je posledica občutnega zmanjšanja izpustov v sektorju druga področja ter tudi v industriji. Vendar lahko na podlagi podatkov o rabi energije v letu 2008, ko je bila zabeležena občutna rast, sklepamo, da se bodo izpusti znatno povečali, s čimer bo Slovenija v prvem letu Kjotskega obdobja presegla Kjotski cilj.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na bazno leto, če mednarodni dogovor o njihovem zmanjšanju ne bo dosežen, in 30 %, če bo (Evropska Komisija, 2007). Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je za Slovenijo razdeljen na 21 % zmanjšanje emisij zavezancev v sistemu EU-ETS ter 4 % povečanje izpustov preostalih virov glede na leto 2005. Če naposled pride do mednarodnega dogovora, ki kljub pričakovanjem še ni bil sprejet v Köbenhavnu decembra 2009, bodo cilji temu primerno zahtevnejši.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili 15. aprila poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / UNFCCC - GHG Report 2009 (1986 - 2007 data) (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. december 2009.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).
Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpuste iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami, in izpuste iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).
Vir podatka za projekcijo izpustov za obdobje 2008-2012 je Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 – OPTGP-01 (MOP, 2009).
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- ARSO, 2009. National inventory report.
- Državni zbor RS, 2002. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP).
- Evropska Komisija, 2007. Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu -Energetska politika za Evropo.
- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
- EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
- MOP, 2006. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- MOP, 2008. Poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01).


Related indicators