Kazalec prikazuje pretekle emisije toplogrednih plinov in ciljne emisije v obdobju 2008-2012 po Kjotskem protokolu ter analizira gibanje emisij.

Emisije posameznih toplogrednih plinov so izračunane na podlagi statističnih podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Skupne emisije TGP so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih plinov (CO₂, CH₄, N₂O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO₂ = 1, CH₄ = 21, N₂O = 310, SF₆ = 23900, HFC-134a = 1300, CF₄ = 6500, C₂F₆ = 9200. Enota je ekvivalent emisij CO₂ (CO₂ ekv).

Pri emisijah CO₂ emisije iz zgorevanja lesne biomase niso vključene.

Emisije iz energetike (CRF 1) vključujejo emisije iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na emisije iz transformacij (CRF 1.A.1), emisije iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), emisije iz prometa (CRF 1.A.3) in emisije iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo emisije iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg emisij iz zgorevanja goriv v energetiko sodijo tudi ubežne emisije (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne emisije iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne emisije iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2). Transformacije v tekstu poleg emisij iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne emisije (CRF 1.B).

Ne-energetski viri emisij TGP vključujejo emisije iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajete emisije iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter emisije iz rabe in proizvodnje F-plinov, emisije iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajete emisije iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter emisije iz rabe umetnih gnojil, emisije iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajete emisije iz odlagališč odpadkov ter iz sežigalnic odpadkov, in emisije iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).

Vir podatka za projekcijo emisij za obdobje 2008-2012 je Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (MOP, 2006).

Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med emisijami toplogrednih plinov (CO₂, CH₄, N₂O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih emisij zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa emisije za obdobje 2008-2012 glede na emisije v baznem letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota emisij CO₂, CH₄ in N₂O leta 1986 in F-plinov leta 1995. Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje emisij TGP leta 2020 glede na bazno leto.

Energetika je v Sloveniji največji vir emisij toplogrednih plinov, saj je leta 2006 predstavljala 80 % vseh emisij TGP. Po letu 1986 so se emisije iz energetike zmanjševale do leta 1992, od takrat pa, če zanemarimo vrh sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, konstantno naraščajo. Posledica tega je, da so bile le-te leta 2006 3,1 % višje kot leta 1986. Po drugi strani so se emisije iz ne-energetskih virov v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 5,9 %. Skupne emisije TGP so bile leta 2006 od emisij leta 1986 višje za 1,24 %, od ciljnih emisij v letih 2008-2012 z upoštevanjem ponorov pa za 2,7 %. Leta 2006 je bil zabeležen porast emisij tako iz energetike kot iz ne-energetskih virov.

Če analiziramo emisije TGP po plinih, se pokaže, da ima v energetiki največji delež ogljikov dioksid (CO₂), ki predstavlja 96 % emisij leta 2006. Glavni vir so transformacije, sledi promet. Metan (CH₄) predstavlja 2 %, glavni vir je rudarstvo. Didušikov oksid (N₂O) prav tako prispeva 2 % emisij, glavni vir je promet, sledi pa mu zgorevanje lesa v široki rabi. Emisije CO₂ in N₂O so se v obdobju 1986-2006 povečale za 3,9 % oz. 58,4 %. Povečanje emisij CO₂ je posledica gospodarske rasti , N₂O pa večjega števila avtomobilov s katalitičnimi pretvorniki. Emisije CH₄ so se zmanjšale zaradi opuščanja rudarske dejavnosti.

Emisije TGP po energetskih podsektorjih kažejo naslednja gibanja:
• Emisije iz transformacij so se v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 5,8 % zlasti zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn in zmanjšanja rabe tekočih goriv. V obdobju 2000-2006 so se emisije povečale, v letu 2006 je bila rast nižja (0,1 %) od povprečne letne v obdobju 2000-2006 (2,4 %). Rast emisij v zadnjih šestih letih je posledica večanja potreb po električni energiji ob nespremenjeni strukturi termoenergetskega sektorja.
• Emisije iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 41,3 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, kar je vplivalo na znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter na porast porabe plinastih goriv. V zadnjih šestih letih so se emisije povečale (povprečna letna rast 2,2 %), zlasti na račun občutnega povečanja emisij v letih 2005 (8,7 %) in 2006 (4,1 %). Rast emisij v zadnjih letih je posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva.
• Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so se emisije v obdobju 1986-2006 povečale za 135,9 % (povprečna letna rast 4,4 %). Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa. V zadnjih šestih letih (3,8 %) je bila povprečna letna rast nižja kot v obdobju 1986-2006, vendar so se emisije v letih 2005 in 2006 zopet močno povečale s 6,6 % in 5,0 % letno stopnjo. Zaradi majhnosti Slovenije imajo na emisije iz prometa velik vpliv tudi tranzitni tokovi (zlasti po vstopu v EU) in bencinski turizem (izrazito sredi devetdesetih).
• Zaradi občutnega znižanja emisij v sektorju druga področja oziroma široka raba leta 2006 (za 9,3 %) so bile le-te nižje od emisij leta 1986 za 0,9 %. Sektor vključuje emisije iz gospodinjstev, storitvenega in javnega sektor ter zgorevanje goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Emisije sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv. Občutno zmanjšanje emisij je bilo zabeleženo tudi v letu 2005 (8,6 %).

Analiza gibanja emisij iz ne-energetskih virov pokaže, da so k zmanjšanju v celotnem obdobju prispevali vsi sektorji, razen odpadkov. Nižje emisije so posledica zmanjšanja števila živali (kmetijstvo) ter prestrukturiranja in tehnološkega napredka industrije (industrijski procesi). Povečanje emisij iz odpadkov je posledica večje količine odloženih odpadkov. V zadnji šestih letih so se emisije iz ne-energetskih virov povečale, k čemur je v največji meri prispevalo povečanje emisij v industrijskih procesih zaradi povečanja proizvodnje aluminija, ferozlitin in apna ter povečane rabe HFC zlasti v klimatskih napravah v vozilih. V letu 2006 so bili trendi emisij ravno obratni kot v obdobju 1986-2006, saj so emisije zmanjšale samo iz odpadkov (prvič po letu 1992), v vseh ostalih sektorjih pa so se povečale.

Po znatnem povečanju emisij leta 2005, je bila rast v letu 2006 nižja, vendar je potrebno za dosego cilja emisije zmanjšati. Torej je na tem področju potrebno še veliko več naporov in aktivnejši pristop k zmanjševanju emisij, zlasti za področje energetike. Osnovni dokument za zmanjševanje emisij TGP je Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ključni ukrepi s katerimi bo doseženo zmanjšanje emisij so:
• Tehnološka prenova termoelektrarn
• Povečanje obsega soproizvodnje v transformacijah, industriji ter tudi mikro-soproizvodnje v široki rabi
• Povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije
• Dvig energetske učinkovitosti v industriji in široki rabi (energetski management, prostovoljni sporazumi, itd.) ter povečanje energetske učinkovitosti v široki rabi (ukrepi na zgradbah in ogrevalnih/hladilnih sistemih, varčni gospodinjski aparati, razsvetljava, itd.)
• Zamenjava goriv z visoko vsebnostjo ogljika (npr. tekoča goriva) z gorivi z nižjo vsebnostjo ogljika (npr. zemeljski plin) ter spodbujanje rabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote
• Spodbujanje javnega potniškega prometa in železniškega tovornega in potniškega prometa
• Spodbujanje rabe biogoriv
• Zelena davčna reforma – okoljske dajatve, trošarine, itd.

Poleg zgoraj navedenih ukrepov ima pomembno mesto tudi trgovanje s pravicami do emisije TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 in je med drugim tudi eden izmed treh kjotskih prožnih mehanizmov.

Slabo izvajanje nekaterih pomembnih inštrumentov, zlasti v sektorju promet, je pokazala tudi Analiza izvajanja Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do leta 2012, ki je bila na Vladi sprejeta 14.10.2008. Od 26 ukrepov zapisanih v OP-TGP je bilo izvajanje 6 ocenjeno kot nezadovoljivo (vsi ukrepi v prometu – spodbujanje javnega prometa, povečanje učinkovitosti vozil, spodbujanje železniškega tovornega prometa, biogoriva, tehnološka prenova TE ter spodbujanje soproizvodnje v industriji), izvajanje 4 pa kot delno zadovoljivo (energetska učinkovitost v široki rabi, ločevanje odpadkov, pašna reja govedi). Ob sprejetju analize je Vlada sprejela tudi sklep s katerim Ministrstvu za okolje in prostor nalaga pripravo programa sprememb in dopolnitev OP-TGP v roku 6 mesecev.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju emisij TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja emisij TGP za 20 % glede na bazno leto, če mednarodni dogovor o zmanjšanju emisij ne bo dosežen, in 30 %, če bo mednarodni dogovor dosežen (Evropska Komisija, 2007). Ta cilj je v predlogih direktiv in odločbe, ki so bile predstavljene januarja 2008, za Slovenijo razdeljen na 21 % zmanjšanje emisij zavezancev v sistemu EU-ETS ter 4 % povečanje emisij preostalih virov glede na leto 2005, ob predpostavki, da mora EU zmanjšati emisije za 20 %. Če pride do mednarodnega dogovora bodo cilji temu primerno zahtevnejši.