Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.

Ker je bila uveljavljana nova metodologija za mednarodno poročanje, so se z evidencami pripravljenimi v letu 2015 spremenile vrednosti za izpuste TGP za celotno obdobje 1986-2013, kar je podrobneje pojasnjeno v poglavju o metodologiji. Podatki objavljeni letos zato niso v celoti primerljivi z objavami v preteklih letih, kar pa ne vpliva na ključne ugotovitve.

Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov, saj je leta 2013 prispevala 82 % vseh izpustov. Izpusti so v letu 2013 znašali 14.878 kt CO2 ekv, kar je za 8,2 % manj kot leta 1986 in kar za 4,8 % manj kot leto prej. Med razlogi za zmanjšanje v zadnjem letu so manjša prodaja pogonskih goriv v prometu, nadaljnje zmanjševanje rabe tekočih goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih ter manjša proizvodnja termoelektrarn.

Po letu 2002 je bil dosežen razklop rasti gospodarske aktivnosti in izpustov. Izpusti so se povečevali počasneje od bruto domačega proizvoda do leta 2007 kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Sledil je premor zaradi gospodarske krize. V letu 2013 seje razklop zopet povečal, emisije so se zmanjšale v vseh sektorjih ob skoraj nespremenjenem bruto domačem proizvodu.

Spremembe izpustov TGP energetskega izvora razdelimo v tri obdobja: v obdobju 1986-1991 so se zmanjševali, temu je sledilo, z nekaj izjemami, dolgo obdobje naraščanja 1991-2008, potem se je trend zopet spremenil – z znatnim zmanjšanjem v letih 2009, 2012 in 2013. Na zmanjšanje v zadnjem obdobju je vplivalo zmanjšanje v vseh sektorjih.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel leta 2013največji delež CO2 (97%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal2 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2013zmanjšali za 6,6 %, izpusti CH4 za 35,1 %, izpusti N2O pa za13,6 %.

Izpusti po sektorjih

Največji vir izpustov TGP energetskega izvora je leta 2013 predstavljala proizvodnja električne energije in toplote z 42%, sledi promet s 37%, Industrija prispeva 11 % ter gospodinjstva in storitveni sektor skupaj 10 %. Delež prometa se je zelo povečal od leta 1986.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so bili izpusti leta 2013 za 164 % višji kot leta 1986. Zgodovinski maksimum je bil dosežen leta 2008, ko so bile emisije kar za 197% višje kot v baznem letu. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov, gospodarske rasti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa. Zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU, od leta 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, na povečanje katerega so vplivale zlasti širitve EU. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi izvajanje načrtovanih ukrepov, iz operativnih programov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012, MOP, 2014) zaostaja za načrti. Po letu 2008 so se izpusti iz prometa ustalili, skladno z gibanjem rabe tekočih fosilnih goriv. Vpliv povečanja rabe OVE v prometu na emisije je majhen. Emisije leta 2013 so bile 5,4 % nižje kot leto prej.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2013 za 8,2 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn, zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase, v zadnjih letih pa tudi zaostrenih razmer na trgu električne energije. Glede na leto 2012 so se emisije zmanjšale za 4,8 %, kot posledica manj obratovanja termoelektrarn. Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2013 najbolj zmanjšali, za 63,2 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, zamenjave goriv ( tekočih in trdnih goriv s plinastimi), in gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008. V obdobju 1986-2008 so se izpusti zmanjšali za 48,2 %, v obdobju 2009-2013 pa še za 28,8 %. V tem obdobju je na nižje emisija vplivalo slabše poslovanje podjetij. V letu 2013 pa se je ta trend že zelo upočasnil, emisije so bile le še za 0,2 % manjše glede na prejšnje leto.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se v letu 2013 izpusti znižali za 5,4 %, kar je predvsem posledica nadaljnjega zmanjšanja rabe kurilnega olja. Izpusti iz tega sektorja se z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu 2010, ko raba kurilnega olja hitro pada. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv (povečanje deleža OVE), sprememba obnašanja itd.. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2013 nižji za 31,5 %, glede na leto 1999 pa celo za 53,3 %.

Doseganje ciljev

EU si je do leta 2020 zastavila ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009).

Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov virov zunaj ETS do leta 2020 glede na leto 2005 (EU, 2009), opredeljeni so tudi letni cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema letoma.

V letu 2013 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS, znašali 10.781 kt CO2 ekv in so bili nižji od letne ciljne vrednosti za to leto za 12,5 %. Med viri je daleč najpomembnejši sektor promet s kar 51-odstotnim deležem izpustov,energetski viri pa so skupaj prispevali 76,2 %.

Ministrstvo, pristojno za okolje, za doseganje podnebnih ciljev izvaja Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014), ukrepi se nanašajo na vse sektorje, z izjemo virov, ki so v shemi EU-ETS. Finančna analiza ukrepov je pokazala, da bo potrebno izboljšati razmerje med nepovratnimi finančnimi spodbudami in investicijami. Na zmanjšanje izpustov TGP močno vpliva sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki od leta 2005 deluje na ravni EU. Trgovanje preko cene emisijskih kuponov usmerja udeležence k izvedbi ukrepov za zmanjševanje izpustov in omogoča, da to dosežejo na stroškovno najugodnejši način.

EU je že leta 2010 sprejela politično odločitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95 % glede na leto 1990, tolikšno zmanjšanje bo po ugotovitvah Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potrebno v razvitih državah, da bi preprečili nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržali rast globalne temperature pod mejo 2 °C (Svet EU, 2010). Leta 2014 je EU že sprejela tudi odločitev, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije TGP za 40 % na ravni EU kot celote glede na leto 1990 (Svet EU, 2014). Trenutno potekajo pogajanja o ciljih držav članic v letu 2030, ki bodo pravno obvezujoči.