Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO₂, NO_x in CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Proizvodnja električne energije in toplote v
konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO₂, NO_x in CO₂ predstavlja največji
oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno
prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju
obremenjevanja okolja.

Izpusti SO₂, NO_x
in CO₂ so na enoto proizvedene električne energije in toplote v
konvencionalnih termoelektrarnah leta 2012 znašali 9,9 kgSO2/toe, 15,6 kgNOx/toe in 9,0 tCO2/toe. V
obdobju 1992–2012 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 97 %, se je
zmanjšala intenzivnost izpustov SO₂. To je zlasti posledica
namestitve razžveplalnih naprav, postopne zamenjave
premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi
ustavitve blokov 1 in 2 termoelektrarne Šoštanj. Pomemben vpliv je imelo tudi
povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote. Nadaljnje
zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na
povprečje EU-28 je bila leta 2011 intenzivnost v Sloveniji nižja za 22 %,
medtem ko je bila leta 2000 višja za 308 % (Slika 2). Slovenija je med državami
EU-28 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO₂ na četrtem
mestu, največje zmanjšanje je bilo doseženo v Latviji. V obdobju 2000-2011 se
je intenzivnost izpustov SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NO_x
je bila leta 2012 za 46 % nižja kot leta 1992 ter za 42 % nižja kot
leta 2000. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2003 in 2004, kar lahko
pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah. Dodatno se je
intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije
dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje
plinskih enot v isti termoelektrarni. V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala, saj se morajo koncentracije
izpustov NO_x še znižati zaradi
zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz
velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o
industrijskih emisijah (2010/75/EU). V primerjavi s povprečjem EU-28 je bila intenzivnost
izpustov NO_x leta 2011 v Sloveniji za 73 %
višja, v obdobju 2000-2011 pa se je intenzivnost približala za 27 odstotnih točk.
Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn
na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter
nižje izpuste na enoto proizvedene električne energije, poleg tega pa so
obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše
izkoristke. Dodatno v Sloveniji ni elektrarne z nameščenim sistemom za čiščenje
NOx iz dimnih plinov.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO₂,
in sicer za 20 % v obdobju 1992-2012 ter 13 % v obdobju 2000-2012. Po letu
2001, ko je bila intenzivnost le 4 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z
izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. V letih 2010 om 2011 se je
intenzivnost ustalila, leta 2012 pa minimalno povečala, kar je posledica
višjega emisijskega faktorja za lignit. Znižanje intenzivnosti je posledica
izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe
premoga zaradi ustavitve blokov 1 in 2, prigradnje
plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V
prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih
goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6,
plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Glede na EU-28 je
bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2011 višja za 31 %, v obdobju
2000-2011 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-28 povečala za 3 odstotne
točke.