Pri izračunu kazalca so bili uporabljeni podatki o preteklih emisijah CO₂, NO_x in SO₂ sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF in NFR 1.A.1.a) ter podatki o proizvodnji električne energije in toplote javnih termoelektrarn in termoelektrarn toplarn (EUROSTAT oznaka 101121). Javne termoelektrarne in termoelektrarne toplarne so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na transformatorju. Kazalec je izračunan kot kvocient emisij posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah je znaten vir emisij različnih snovi in s tem pomemben element pri zmanjševanju emisij na državnem nivoju. V emisijah CO₂, NO_x in SO₂ predstavlja proizvodnja električne energije in toplote največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje emisij v tem sektorju pomembno prispeva k zmanjšanju emisij na državnem nivoju in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

CO₂ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in emisijam (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter emisijam (sekundarnih) prašnih delcev.

Emisije CO₂, NO_x in SO₂ na enoto proizvedene električne energije in toplote so se v obdobju 1992 – 2006 zmanjšale. Najbolj, za 95 %, se je zmanjšala intenzivnost emisij SO₂. To je zlasti posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v termoelektrarni Šoštanj: leta 1995 na bloku 4, leta 2001 na bloku 5 ter delne priključitve blokov 1-3 na razžvepljevalno napravo bloka 4 leta 2003; namestitve razžvepljevalne naprave v termoelektrarni Trbovlje (TET) konec leta 2005 in postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002. Glede na povprečje EU-15, je bila intenzivnost emisij SO₂ leta 2006 nižja, in sicer za 6 %. Leta 2000 je bila intenzivnost proizvodnje električne energije in toplote še za skoraj 475 % višja od povprečne intenzivnosti EU-15. Slovenija je med državami EU-27 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti SO₂ na drugem mestu, za Luksemburgom.

Znižanje intenzivnosti emisij NO_x je občutno, in sicer je bila intenzivnost leta 2006 za 39 % nižja kot leta 1992. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2005 in 2006 in je posledica izboljšanja metodologije izračuna evidenc emisij za ta sektor. Poleg tega je znižanje posledica izvedbe primarnih ukrepov v termoelektrarnah: rekonstrukcija kurilnega sistema bloka 4 TEŠ (1992), izvedba primarnih ukrepov na bloku 5 TEŠ (2003), izvedba primarnih ukrepov na blokih 1-3 v TE-TOL, ki so bili potrebni za dosego z zakonodajo predpisanih koncentracij emisij. V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala, saj se morajo koncentracije emisij NO_x še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/2005). V primerjavi s povprečjem EU-15 je intenzivnost emisij NO_x v Sloveniji skoraj dvakrat večja, v obdobju 2000-2006 pa smo se približali za 32 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično nimamo termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje emisije na enoto oddane energije goriva, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare. Intenzivnost emisij NO_x se bo občutno znižala leta 2016, ko koncentracija emisij NO_x iz velikih kurilnih naprav vhodne toplotne moči večje od 500 MW ne bo smela preseči 200 mg/m³, kar pomeni 60 % zmanjšanje emisij. Napravi, ki sodita v to kategorijo, sta blok 4 in blok 5 TEŠ.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost emisij CO₂, in sicer za 13 %. To je posledica tega, da v obravnavanem obdobju ni prišlo do zamenjave goriv (nižja vsebnost ogljika v gorivih ter višji izkoristek) v proizvodnji električne energije in toplote ali do postavitve novih enot (višji izkoristek). Znižanje je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja vsebnosti ogljika v lignitu. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter namestitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Pri gibanju CO₂ intenzivnosti v obdobju 1992 – 2006 pade v oči leto 2001. Visoka intenzivnost je posledica višjega emisijskega faktorja (glede na leto 2000 je višji za 3 %) ter nižjega izkoristka proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 2000-2002. V obdobju 2000-2006 se je v EU-15 intenzivnost emisij CO₂ znižala več kot v Sloveniji, zato se je oddaljenost povečala. Leta 2006 je bila intenzivnost v Sloveniji višja za 44 %. Vzrok za to je enak kot pri intenzivnosti emisij NO_x.

Zakonodaja, ki vpliva na intenzivnosti je sledeča: Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (mejne koncentracije SO₂, NO_x), Zakon o varstvu okolja v povezavi z uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 97/04) z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj (spodbujanje najbolj učinkovitih tehnologij). Za intenzivnost CO₂ je zelo pomemben inštrument trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki je bil uveden z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04). Za posamezno trgovalno obdobje je pripravljen državni načrt razdelitve emisijskih kuponov, na podlagi katerega so podeljene brezplačne pravice do emisij toplogrednih plinov. Če zavezanec v posameznem letu prekorači prejeto količino, mora presežek emisij pokriti z dokupljenimi pravicami. S tem so zavezanci spodbujeni k zmanjševanju lastnih emisij, saj jim to znižuje stroške poslovanja. Ker je sektor proizvodnja električne energije in toplote največji oz. drugi največji vir emisij, je znižanje le-teh ključno za dosego nacionalnih ciljev po Uredbi NEC (SO₂, NO_x) ter Kjotskem protokolu (CO₂).

Poleg zakonodaje imajo na gibanje intenzivnosti močan vpliv investicije v termoenergetskem sektorju. Po dolgem obdobju neaktivnosti na tem področju (zadnja večja investicija sta bili plinski turbini leta 2000 v termoelektrarni Brestanica, ki je leta 2007 k skupni proizvodnji električne energije v TE prispevala 1,5 %), sta bili v TEŠ leta 2008 inštalirani dve plinski enoti vsaka električne moči 42 MW (druga enota je nadomestila proizvodnjo premogovnega bloka 2). TEŠ do leta 2014 načrtuje postavitev nove premogovne enote TEŠ 6, ki bo nadomestila enote 1, 3 in 4, TE-TOL načrtuje izgradnjo plinsko-parne enote, načrti TET vsebujejo plinsko parno enoto ali enoto na trdna goriva. Iz tega sledi, da smo pred obdobjem velikih aktivnosti v tem sektorju, kar bo zagotovo imelo močan vpliv na okoljski odtis proizvodnje električne energije in toplote.