Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO₂, NO_x in CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO₂, NO_x in CO₂ predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO₂, NO_x in CO₂ na enoto proizvedene električne energije in toplote so se v obdobju 1992–2007 zmanjšali. Najbolj, za 96 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO₂. To je posledica namestitve razžveplalnih naprav v termoelektrarni Šoštanj: leta 1995 na bloku 4, leta 2001 na bloku 5 ter delne priključitve blokov 1-3 na razžveplalno napravo bloka 4 leta 2003; namestitve razžveplalne naprave v termoelektrarni Trbovlje (TET) konec leta 2005 in postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 (Slika 1). Glede na povprečje EU-15 je bila leta 2006 nižja za 6 %, medtem ko je bila leta 2000 višja še za 574 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-27 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO₂ na drugem mestu, za Luksemburgom.

Znižanje intenzivnosti izpustov NO_x je občutno, saj je bila leta 2007 za 43 % nižja kot leta 1992. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2005 in 2006 in je posledica izboljšanja metodologije izračuna evidenc izpustov za ta sektor. Znižanje je hkrati tudi posledica izvedbe primarnih ukrepov v termoelektrarnah: rekonstrukcija kurilnega sistema bloka 4 TEŠ (1992), izvedbe primarnih ukrepov (namestitev novih gorilnikov z nizkimi izpusti NO_x (low NO_x burners) in nivojska razporeditev sekundarnega zraka) na bloku 5 TEŠ (2003), izvedbe primarnih ukrepov na blokih 1-3 v TE-TOL (rekonstrukcija sistema kurjave, in sicer predelava gorilnikov, predelava dovoda goriva in zraka, predelava mlinov, sprememba na nosilni konstrukciji kotlov in dopolnitev merilno regulacijske tehnike kotlov), ki so bili potrebni za dosego z zakonodajo predpisanih koncentracij izpustov. V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NO_x še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05). V primerjavi s povprečjem EU-15 je intenzivnost izpustov NO_x v Sloveniji skoraj dvakrat večja, v obdobju 2000-2006 pa smo se približali za 32 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično nimamo termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto oddane energije goriva, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše izkoristke. Intenzivnost izpustov NO_x se bo občutno znižala leta 2016, ko koncentracija izpustov NO_x iz velikih kurilnih naprav vhodne toplotne moči večje od 500 MW ne bo smela preseči 200 mg/m³, kar pomeni 60 % zmanjšanje izpustov. Napravi, ki sodita v to kategorijo, sta blok 4 in blok 5 TEŠ.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO₂, in sicer za 11 %, kar je v glavnem posledica zmanjšanja do leta 1996. Po tem letu je intenzivnost z manjšimi nihanji praktično nespremenjena. To je posledica tega, da v obravnavanem obdobju ni prišlo do zamenjave goriv (nižja vsebnost ogljika v gorivih ter višji izkoristek) v proizvodnji električne energije in toplote ali do postavitve novih enot (višji izkoristek). Znižanje je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja vsebnosti ogljika v lignitu. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6, plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Pri gibanju CO₂ intenzivnosti v obdobju 1992 – 2007 pade v oči leto 2001. Visoka intenzivnost je posledica višjega emisijskega faktorja (glede na leto 2000 je višji za 3 %) ter nižjega izkoristka proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 2000-2002. V obdobju 2000-2006 se je v EU-15 intenzivnost izpustov CO₂ znižala več kot v Sloveniji, zato se je oddaljenost povečala. Leta 2006 je bila intenzivnost v Sloveniji višja za 44 %. Vzrok je enak kot pri intenzivnosti izpustov NO_x.

Poleg zakonodaje imajo na gibanje intenzivnosti močan vpliv investicije v termoenergetskem sektorju. Po dolgem obdobju neaktivnosti na tem področju (zadnja večja investicija sta bili plinski turbini leta 2000 v termoelektrarni Brestanica, ki je leta 2007 k skupni proizvodnji električne energije v TE prispevala 1,5 %), sta bili v TEŠ leta 2008 inštalirani dve plinski enoti vsaka električne moči 42 MW (druga enota je nadomestila proizvodnjo premogovnega bloka 2). TEŠ do leta 2014 načrtuje postavitev nove premogovne enote TEŠ 6, ki bo nadomestila enote 1, 3 in 4, TE-TOL načrtuje izgradnjo plinsko-parne enote, načrti TET pa vsebujejo plinsko parno enoto ali enoto na trdna goriva. Iz tega sledi, da smo pred obdobjem velikih aktivnosti v tem sektorju, kar bo zagotovo imelo močan vpliv na okoljski odtis proizvodnje električne energije in toplote.