Kazalec analizira gibanje preteklih izpustov CO₂, SO₂ in NO_x iz proizvodnje električne energije in toplote z vidika vpliva izvajanja različnih ukrepov ter omogoča oceno prispevka posameznih ukrepov k zmanjšanju izpustov CO₂, SO₂ in NO_x.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v Zemljini atmosferi, zaradi česar temperatura na površju Zemlje narašča. To bo imelo številne neposredne (poletni vročinski valovi so izredno nevarni za starejše in dojenčke, itd.) in posredne (podnebne spremembe, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Sektor proizvodnje električne energije in toplote je leta 2010 k skupnim izpustom CO₂ prispeval 38 %, SO₂ 63 % in NO_x 25 % in je zaradi tega zelo pomemben za doseganje nacionalnih ciljev. Informacija o tem, kateri ukrepi dajejo pričakovane učinke in kateri ne, je nujna za pravočasno prilagajanje strategije zmanjševanja izpustov snovi.

Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2010 prispevala 6.174 kt izpustov CO₂, 6,17 kt SO₂ in 10,96 kt NO_x, s čimer je največji vir izpustov CO₂ in SO₂ ter drugi največji vir pri NO_x (prvi je promet). Leta 2010 so bili glede na leto 1990 izpusti SO₂ in NO_x iz tega vira nižji za 96 % oziroma 39 %, CO₂ pa višji za 3 %. Glede na predhodno leto so bili višji izpusti CO₂ in NO_x, in sicer za 2 oz. 3%, izpusti SO₂ pa so bili nižji za 14 %. Proizvodnja električne energije in toplote je bila leta 2010 za 33 % večja kot leta 1990 in za 1 % večja kot leta 2009.

Zmanjšanje oz. zaostajanje povečevanja izpustov za povečevanjem proizvodnje električne energije in toplote je posledica izvajanja ukrepov, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine:
• Povečanje deleža ne-fosilnih goriv, kamor sodijo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je potrebno omeniti, da je lesna biomasa CO₂ nevtralna, zato je pri izpustih CO₂ prišteta med obnovljive vire, pri izpustih SO₂ in NO_x pa k fosilnim virom, saj njeno zgorevanje prispeva k skupnim izpustom obeh snovi.
• Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. K temu prispeva tako izboljšanje učinkovitosti proizvodnje v obstoječih napravah kot postavitev novih naprav ter tudi povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije in toplote.
• Sprememba deleža posameznih fosilnih goriv v skupni porabi fosilnih goriv. Premog (rjavi premog in lignit) ter kurilno olje vsebujejo velike količine ogljika, žvepla in dušika, ki pri gorenju reagirajo s kisikom in povzročajo okoljsko škodo v obliki izpustov. Zemeljski plin vsebuje občutno nižje koncentracije teh snovi, zato je okoljsko bolj sprejemljiv.
• Izvedba tehničnih ukrepov zmanjšanja izpustov:
- Razžveplanje dimnih plinov občutno zmanjša izpuste SO₂. Najpogostejši način izvedbe razžveplanja je mokri kalcitni postopek, ki temelji na absorpciji žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer s kalcitom tvori stabilen produkt.
- Zmanjšanje izpustov NO_x je možno doseči s primarnimi ukrepi (prilagoditev zgorevanja) ali s sekundarnimi ukrepi (čiščenje dimnih plinov). Najpogostejši način prilagoditve zgorevanja je preko namestitve gorilnika z nizkimi izpusti NO_x (»low NO_x burner«)
- V prihodnosti bo pomembno vlogo pri zmanjšanju izpustov CO₂ iz termoelektrarn na premog zagotovo imelo zajemanje in shranjevanje ogljika (»carbon capture and storage – CCS«). Tehnologija je še v fazi razvoja.
- Sem sodijo tudi metodološke izboljšave izračuna evidenc izpustov ter spreminjanje emisijskih faktorjev zaradi spreminjanja lastnosti goriv.

Izpusti CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2010 glede na leto 1990 za 30 odstotnih točk nižji, kot če bi se povečali za enako stopnjo kot proizvodnja električne energije in toplote. Tako povečanje emisij, bi se zgodilo, če bi bila situacija v transformacijah leta 2010 enaka kot leta 1990 (enaki deleži goriv, enaki izkoristki termoelektrarn, itd.).

Manjše povečanje emisij glede na rast proizvodnje električne energije in toplote je posledica izvajanja naslednjih ukrepov:

• K zmanjšanju specifičnih izpustov je največ prispevalo izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije, kar je bilo doseženo zlasti z optimizacijo delovanja obstoječih naprav, pomemben pa je tudi vpliv ustavitve blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj. Leta 2010 je bila proizvodnja za 22 % bolj učinkovita kot leta 1990. V prihodnosti se s postavitvijo novih naprav pričakuje občutnejše izboljšave učinkovitosti (glej kazalec EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije).
• Količina proizvedene električne energije in toplote iz jedrske ter obnovljivih virov energije (OVE) je bila leta 2010 glede na leto 1990 večja za 36 %. Ker se je proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv povečala za 30 %, je bil delež proizvodnje iz fosilnih goriv za dobro odstotno točko nižji kot leta 1990. Zaradi zmanjšanja deleža fosilnih goriv je prispevek tega ukrepa pozitiven – izpusti so se zmanjšali. V vmesnih letih se je delež spreminjal, saj je proizvodnja električne energije iz OVE vezana na vodnatost rek, letna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni pa na dolžino remonta in delno tudi na vodnatost rek zaradi hlajenja (glej kazalec EN17 Proizvodnja električne energije po gorivih). Po izgradnji spodnje-savske verige hidroelektrarn in dokončanju prenove obstoječih se bo zmogljivost hidroelektrarn povečala, vendar to ne bo dovolj za občutnejšo rast deleža OVE v proizvodnji električne energije, saj s hitro rastjo rabe električne energije raste tudi proizvodnja iz fosilnih goriv.
• Premog je bil leta 2010 še vedno glavni energent v termoelektrarnah, vendar je opazno zmanjševanje njegove rabe, kar je posledica ustavitve blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj v letih 2009 in 2010. Minimalno zmanjšanje izpustov CO₂ zaradi zamenjave fosilnih goriv v preteklosti je posledica zamenjave tekočih goriv s plinastimi. Izpusti CO₂ na enoto porabljenega fosilnega goriva so bili leta 2010 za 1,7 % nižji kot leta 1990. V prihodnje se ob postavitvi novih termoelektrarn na plin, ki bodo zamenjale premogove termoelektrarne, pričakuje večji prispevek tega ukrepa k zmanjšanju izpustov.
• Poleg faktorjev, povezanih s porabo goriva, pa na izpuste vplivajo tudi spremembe emisijskih faktorjev za lignit, ki so vezani na vsebnost ogljika v lignitu. Emisijski faktor je bil v obdobju 1991-2000 nižji od faktorja leta 1990, v letih 2001-2005 je bil približno enak kot leta 1990, leta 2006 je bil opazno nižji, od leta 2007 pa zopet približno enak kot leta 1990. Leta 2010 so se bili izpusti zaradi spremembe emisijskega faktorja glede na 1990 nižji za 1,3 %.

Če prispevek posameznih skupin ukrepov zmnožimo, dobimo spremembo izpustov leta 2010 glede na 1990. 1,333 (povečanje proizvodnje električne energije) x 0,820 (povečanje učinkovitosti proizvodnje) x 09736 (zmanjšanje deleža fosilnih goriv v proizvodnji) x 0,983 (zmanjšanje izpustov na enoto porabljenega fosilnega goriva) x 0,987 (sprememba emisijskega faktorja) = 1,031 (povečanje izpustov CO₂ leta 2010 glede na leto 1990).

Pripisovanje zmanjšanja izpustov posameznim instrumentom je težavno. Zgoraj predstavljeni rezultati prikazujejo ocene učinkov posameznih skupin ukrepov. Izvajanje posameznega ukrepa pa je spodbujeno z različnimi instrumenti, povečanje deleža OVE je npr. spodbujeno s sistemom zagotovljenih odkupnih cen, finančnimi spodbudami (subvencije, posojila) ter certificiranjem izvora energije. Poleg tega imajo seveda zlasti v proizvodnji električne energije in toplote pomembno vlogo tudi ostala merila za izvajanje določenih ukrepov, npr. zanesljivost oskrbe, po odprtju trgov z zemeljskim plinom in električno energijo, pa tudi razmere na trgu.

Izpusti SO₂ so bili leta 2010 glede na leto 1990 občutno nižji. Na enoto proizvedene električne energije in toplote so bili nižji za 97 %. Ločitev gibanja izpustov in proizvodnje je bila dosežena z izvajanjem naslednjih ukrepov:

• Najpomembnejši je prispevek tehničnih ukrepov, in sicer razžveplanja dimnih plinov, zamenjave premoga z visoko vsebnostjo žvepla s takim, ki ima nižjo, ter zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih gorivih. To je vplivalo na 96 % zmanjšanje leta 2010 glede na leto 1990.
• Druga skupina ukrepov po velikosti prispevka je povečanje učinkovitosti naprav. Učinkovitost proizvodnje električne energije se je povečala za 19 % (razlika glede na CO₂ je posledica različne obravnave lesa – pri CO₂ je prištet k obnovljivim virov energije, pri SO₂ in NO_x pa k fosilnim virov energije).
• Prispevki preostalih dveh skupin ukrepov so majhni. Delež proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv in lesne biomase je bil leta 2010 za 2,2 % nižji kot leta 1990. Povečanje deleža čistejših fosilnih goriv pa je vplivalo na znižanje izpustov za 5,8 %.

Zmnožek zmanjšanj po skupinah ukrepov in povečanja proizvodnje električne energije nam zopet da skupno zmanjšanje izpustov leta 2010 glede na leto 1990. Podobno kot pri izpustih CO₂, v prihodnosti od naložb v nove zmogljivosti pričakujemo nadaljnje povečevanje učinkovitosti proizvodnje ter zmanjšanje izpustov SO₂ na enoto porabljenega fosilnega goriva.

Izpusti NO_x na enoto proizvedene električne energije in toplote so bili leta 2010 za 54 % nižji kot leta 1990, kar je posledica:

• izvedbe tehničnih ukrepov, kot so zamenjava gorilnikov s takimi z nizkimi izpusti NO_x, rekonstrukcija kotlov in izboljšave metodologije izračuna evidenc izpustov, s čimer je bilo doseženo 42 % zmanjšanje,
• izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije in toplote za 19 %,
• prehoda na fosilna goriva z manjšo vsebnostjo dušika (s tekočih goriv na zemeljski plin, s premoga na les, itd.) - zmanjšanje za 2,9 %.
• zmanjšanja deleža proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in lesne biomase za 2,2 %

V prihodnje se, tako kot pri SO₂ in CO₂, zaradi novih naložb pričakuje nadaljnje zmanjševanje izpustov.