Kazalec omogoča oceno prispevka posameznih ukrepov k zmanjšanju emisij CO₂, SO₂ in NO_x. Analizirani so naslednji ukrepi:

• Povečanje deleža proizvodnje električne energije iz jedrske energije in obnovljivih virov energije.
• Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv
• Sprememba strukture fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije in toplote
• Izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij (npr. gorilniki z nizkimi emisijami NO_x, razžvepljevalne naprave, raba premoga z nizko vsebnostjo žvepla, itd.)

Za oceno prispevkov posameznih ukrepov je uporabljen pristop, ki temelji na multiplikativnih IPAT in KAYA identitetah:

IPAT identiteta: Vpliv (»Impact) = Prebivalstvo (»Population«) x Bogatenje (»Affluence«) x Tehnologija (»Technology«)

KAYA identiteta: CO₂ emisije = Prebivalstvo x (BDP/Prebivalstvo) x (Energija/BDP) x (CO₂/Energija)

Primer kazalca za CO₂:

Emisije CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote =

Skupna proizvodnja električne energije in toplote

x Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv / Skupna proizvodnja električne energije in toplote

x Poraba fosilnih goriv / Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv

x CO₂ emisije iz proizvodnje električne energije in toplote / Poraba fosilnih goriv

Multiplikativna identiteta je seštevalna metoda, saj omogoča, da prispevek določenega ukrepa ocenimo preko seštevanja oziroma odštevanja. Pomembno se je zavedati omejitev te metode, saj ocenjeni prispevki posameznih ukrepov ne predstavljajo točnega prispevka posameznega ukrepa zaradi medsebojne odvisnosti in povezanosti učinkov ukrepov (različne metode velikost posameznih prispevkov ocenijo različno). Kljub omejitvam je metoda koristna, saj nudi indikativno informacijo o pomembnosti (uspešnosti) različnih ukrepov pri razlagi gibanja emisij CO₂, SO₂ in NO_x.

Kazalec analizira gibanje preteklih emisij CO₂, SO₂ in NO_x iz proizvodnje električne energije in toplote z vidika vpliva izvajanja različnih ukrepov na emisije. Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2005 k skupnim emisijam prispevala 38 % emisij CO₂, 77 % emisij SO₂ in 26 % emisij NO_x. Iz tega sledi, da je zelo pomemben vir za doseganje nacionalnih ciljev glede emisij navedenih snovi. Informacija o tem kateri ukrepi dajejo pričakovane učinke in kateri ne, je zelo pomembna za pravočasno prilagajanje strategije zmanjšanja emisij snovi.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v zemljini atmosferi, zaradi česar temperatura na površju Zemlje narašča. To bo imelo številne neposredne (poletni vročinski valovi so izredno nevarni za starejše in dojenčke, itd.) in posredne (podnebne spremembe, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter emisijam (sekundarnih) prašnih delcev.

Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2006 prispevala 6.340 kt emisij CO₂, 9,7 kt emisij SO₂ in 13,2 kt emisij NO_x, s čimer je največji vir emisij CO₂ in SO₂ ter drugi največji vir NO_x (prvi je promet). V obdobju 1990-2006 so se emisije SO₂ in NO_x zmanjšale za 94 % oziroma 23 %, emisije CO₂ pa so se povečale za 6 %. Proizvodnja električne energije in toplote se je v enakem obdobju povečala za 23 %. Zmanjšanje emisij je posledica izvajanja ukrepov zmanjšanja emisij, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine:

• Povečanje deleža ne-fosilnih goriv, kamor sodijo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je potrebno omeniti, da je lesna biomasa CO₂ nevtralna zato je pri emisijah CO₂ prišteta med obnovljive vire, pri emisijah SO₂ in NO_x pa je prišteta k fosilnim virom, saj njeno zgorevanje prispeva k skupnim emisijam obeh snovi.
• Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. K temu prispeva tako izboljšanje učinkovitosti proizvodnje v obstoječih kotlih, kot inštalacija novih kotlov ter tudi povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije in toplote.
• Sprememba deleža posameznih fosilnih goriv v skupni porabi fosilnih goriv. Premog (rjavi premog in lignit) ter kurilno olje vsebujejo velike količine ogljika, žvepla in dušika, ki pri gorenju reagirajo s kisikom in povzročajo okoljsko škodo v obliki emisij. Zemeljski plin vsebuje občutno nižje koncentracije teh snovi, zato je okoljsko bolj sprejemljiv.
• Izvedba tehničnih ukrepov zmanjšanja emisij:

o Razžvepljevanje dimnih plinov občutno zmanjša emisije SO₂. Najpogostejši način izvedbe razžvepljevanja je mokri kalcitni postopek, ki temelji na absorpciji žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer s kalcitom tvori stabilen produkt.
o Zmanjšanje emisij NO_x je možno doseči s primarnimi ukrepi (prilagoditev zgorevanja) ali s sekundarnimi ukrepi (čiščenje dimnih plinov). Najpogostejši način prilagoditve zgorevanja je preko inštalacije gorilnika z nizkimi emisijami NO_x (»low NO_x burner«)
o V prihodnosti bo pomembno vlogo pri zmanjšanju emisij CO₂ iz termoelektrarn na premog zagotovo imelo zajemanje in shranjevanje ogljika (»carbon capture and storage – CCS«). Tehnologija je še v fazi razvoja.
o Sem sodijo tudi metodološke izboljšave izračuna evidenc emisij ter spreminjanje emisijskih faktorjev zaradi spreminjanja lastnosti goriv.

Emisije CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote so bile leta 2006 za 6 % višje kot leta 1990. Če bi bila situacija v transformacijah leta 2006 identična situaciji leta 1990 (enaki deleži goriv, enaki izkoristki termoelektrarn, itd.) bi bile emisije višje za 23 % - enako kot je višja proizvodnja električne energije in toplote. Emisije na enoto proizvedene električne energije in toplote so se zmanjšale za 14 %. To zmanjšanje je posledica izvajanja naslednjih ukrepov:

• Kot je razvidno s slike je največ k zmanjšanju specifičnih emisij prispevalo izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije, kar je bilo doseženo z optimizacijo delovanja obstoječih naprav. Leta 2006 je bila proizvodnja za 17 % bolj učinkovita kot leta 1990. V prihodnosti se z inštalacijo novih naprav pričakuje še občutnejše izboljšave učinkovitosti.
• Količina proizvedene električne energije in toplote iz jedrske ter obnovljivih virov energije (OVE) je bila leta 2006 glede na leto 1990 večja za 20 % (135 ktoe). Ker se je proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv povečala za 27 % (152 ktoe), je bil delež proizvodnje iz fosilnih goriv za 3,2 % višji kot leta 1990. Zaradi višje rasti deleža fosilnih goriv, je prispevek tega ukrepa negativen – emisije so se povečale. V vmesnih letih se je delež spreminjal, saj je proizvodnja električne energije iz OVE vezana na vodnatost rek, letna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni pa na dolžino remonta in delno tudi na vodnatost rek zaradi hlajenja. Leto 2004 je bilo rekordno po proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah (HE), leto 2005 pa po proizvodnji jedrske elektrarne. Po izgradnji spodnje savske verige hidroelektrarn in dokončanju prenove obstoječih HE se bo kapaciteta hidroelektrarn povečala, vendar to ne bo dovolj za občutnejšo rast deleža OVE v proizvodnji električne energije, saj s hitro rastjo rabe električne energije raste tudi proizvodnja iz fosilnih goriv.
• Premog je bil leta 2006 še vedno glavni energent v termoelektrarnah, minimalno zmanjšanje emisije CO₂ zaradi zamenjave fosilnih goriv je posledica zamenjave tekočih goriv s plinastimi. Emisije CO₂ na enoto porabljenega fosilnega goriva so bile leta 2006 za 0,3 % nižje kot leta 1990. V prihodnje se ob inštalaciji novih termoelektrarn na plin, ki bodo zamenjale premogove termoelektrarne, pričakuje večji prispevek tega ukrepa k zmanjšanju emisij.
• Poleg faktorjev, povezanih s porabo goriva, pa na emisije vplivajo tudi spremembe emisijskih faktorjev za lignit, ki so vezani na vsebnost ogljika v lignitu. Emisijski faktor je bil v obdobju 1991-2000 nižji od faktorja leta 1990, v letih 2001-2005 je bil približno enak kot leta 1990, leta 2006 pa je bil zopet nižji. Leta 2006 je sprememba emisijskega faktorja prispevala k zmanjšanju emisij za 2 %.

Če prispevek posameznih skupin ukrepov zmnožimo dobimo spremembo emisij leta 2006 glede na emisije leta 1990. 1,233 (povečanje proizvodnje električne energije) x 0,851 (povečanje učinkovitosti proizvodnje) x 1,032 (povečanje deleža fosilnih goriv v proizvodnji) x 0,997 (zmanjšanje emisij na enoto porabljenega fosilnega goriva) x 0,980 (sprememba emisijskega faktorja) = 1,059 (povečanje emisij CO₂ leta 2005 glede na leto 1990).

Pripisovanje zmanjšanja emisij posameznim inštrumentom je težavno. Zgoraj predstavljeni rezultati prikazujejo ocene učinkov posameznih skupin ukrepov. Izvajanje posameznega ukrepa pa je spodbujeno z različnimi inštrumenti, npr. povečanje deleža OVE je spodbujeno z sistemom zagotovljenih odkupnih cen, finančnimi spodbudami (subvencije, krediti) ter certificiranjem izvora energije. Poleg tega imajo seveda zlasti v proizvodnji električne energije in toplote pomembno vlogo tudi ostali kriteriji za izvajanje določenih ukrepov, npr. zanesljivost oskrbe, po odprtju trgov z zemeljskim plinom in električno energijo, pa tudi razmere na trgu.

Emisije SO₂ so bile leta 2006 glede na leto 1990 nižje za 94 %, na enoto proizvedene električne energije in toplote pa so bile nižje za 95 %. Razklop emisij in proizvodnje je bil dosežen z izvajanjem ukrepov.

• Najpomembnejši je prispevek tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisij SO₂, in sicer razžvepljevanja dimnih plinov, zamenjave premoga z visoko vsebnostjo žvepla s premogom z nizko vsebnostjo žvepla ter zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih gorivih. To je vplivalo na 94 % zmanjšanje leta 2006 glede na leto 1990.
• Druga skupina ukrepov po velikosti prispevka je povečanje učinkovitosti naprav. Učinkovitost proizvodnje električne energije se je povečala za 16 %.
• Prispevki preostalih dveh skupin ukrepov so majhni. Delež fosilnih goriv in lesne biomase je bil leta 2006 3,5 % večji kot leta 1990. Povečanje deleža čistejših fosilnih goriv pa je vplivalo na znižanje emisij za 1,6 %.

Zmnožek zmanjšanj po skupinah ukrepov in povečanja proizvodnje električne energije nam zopet da skupno zmanjšanje emisij leta 2005 glede na leto 1990. Podobno kot pri emisijah CO₂ se v prihodnosti z investicijami v nove zmogljivosti pričakuje nadaljnje povečevanje učinkovitosti proizvodnje ter zmanjšanje emisij SO₂ na enoto porabljenega fosilnega goriva (zaradi novih naprav na zemeljski plin). Znatno znižanje emisij SO₂ leta 2006 je posledica izgradnje razžvepljevalne naprave v termoelektrarni Trbovlje.

Emisije NO_x so bile leta 2006 za 23 % nižje kot leta 1990. Nižje emisije so posledica:

• izvedbe tehničnih ukrepov, kot so zamenjava gorilnikov z gorilniki z nizkimi emisijami NO_x, rekonstrukcija kotlov, in izboljšave metodologije izračuna evidenc emisij, s čimer je bilo doseženo 29 % zmanjšanje,
• zvišanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije in toplote za 16 %,
• prehod na fosilna goriva z manjšo vsebnostjo dušika (s tekočih goriv na zemeljski plin) - zmanjšanje za 0,8 %.

Povečanje deleža fosilnih goriv in lesne biomase za 3,5 % je vplivalo na manjše zmanjšanje emisij. V prihodnje se tako kot pri SO₂ in CO₂ zaradi novih investicij pričakuje nadaljnje zmanjševanje emisij.