KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Sredi leta 2021 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 8.385 aktih (vodna dovoljenja in koncesije), več kot 10.000 primerov posebne rabe vode, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda, pa je v postopku evidentiranja v vodno knjigo.


Kazalec prikazuje število aktov o podeljeni vodni pravici za odvzem vode povrsti posebne rabe vode.

Vodna pravica je lahko podeljena z vodnim dovoljenjem ali koncesijo za posebno rabo vode in je zabeležena v Vodni knjigi. Od leta 2020 dalje so v Vodni knjigi evidentirani tudi odvzemi vode za posebno rabo, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda ter zato zanje ni potrebno pridobiti vodnega dovoljenja ali koncesije.


Grafi

Slika VD14-1: Število aktov o podeljeni vodni pravici za odvzem vode po vrsti rabe
Viri:

Vodna knjiga, Direkcija RS za vode (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
zalivanje in druga raba [število] lastna oskrba s pitno vodo [število] pridobivanje toplote [število] drugo [število] male hidroelektrarne [število] namakanje [število] tehnološki nameni [število] javna oskrba s pitno vodo [število]
2014 11616 20675 1132 667 536 688 532 2052
2016 11669 20566 1629 809 585 1041 706 2114
2021 515 1638 2211 736 551 1306 595 833
Slika VD14-2: Lokacije odvzema vode iz naravnega okolja za posebno rabo vode – vodna dovoljenja in koncesije, 2021
Viri:

Vodna knjiga, Direkcija RS za vode (20. 05. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

V Zakonu o vodah (ZV-1) so med cilji upravljanja z vodami pomembni zlasti:

  •  ohranjanje in uravnavanje vodnih količin;
  •  spodbujanje trajnostne rabe voda;
  •  dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, spodbujanje trajnostne rabe voda ter dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti so temeljni cilji urejanja voda. Kot orodje za to zakonodaja opredeljuje, da je treba za vsako posebno rabo voda (vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin) pridobiti in plačati vodno pravico ter glede na dejansko rabo plačevati vodno povračilo. Posebna raba vode je tista, ki presega splošno rabo – to je za pitje, kopanje, drsanje ipd., brez uporabe posebnih naprav.

Vodne pravice se podelijo z vodnim dovoljenjem ali koncesijo za posebno rabo vode. Izjema so odvzemi vode iz naravnega okolja za posebno rabo, ki imajo zanemarljiv vpliv na vodni režim in stanje voda. Te odvzeme je potrebno evidentirati v vodni knjigi.

V letu 2021 je veljavnih 8386 aktov o podelitvi vodnih pravic. Največ vodnih dovoljenj je podeljenih za rabo vode za pridobivanje toplote, lastno oskrbo s pitno vodo, namakanje in javno vodooskrbo. V preteklih letih se je zakonodaja na tem področju spreminjala, to pa se odraža tudi v precej manjšem skupnem številu veljavnih aktov za vodno pravico v primerjavi s preteklimi leti. Več kot 30.000 vodnim dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo in zalivanje vrtov je ob koncu leta 2020 potekla veljavnost. Sprememba zakonskih določil je omogočila, da tistim, ki odvzemajo manjše količine vode iz podzemnih virov, na območjih , ki niso posebej zavarovana in jo uporabljajo za lastno oskrbo, zalivanje manjših vrtov ali pridobivanje toplote, tovrstno rabo evidentirajo, ni pa jim potrebno pridobiti vodnega dovoljenja.

Akt, s katerim se podeli vodna pravica pri vseh pretežno nepovratnih oblikah rabe vode (oskrba s pitno vodo, namakanje, proizvodnja pijač ipd.), opredeljuje tudi maksimalni letni odvzem vode, pri pretežno povratnih oblikah (hidroelektrarne, pridobivanje toplote idr.) pa predvsem predvideni ali instalirani trenutni odvzem (v l/s) oziroma vodno območje ali akvatorij (v m²). Vodne pravice se podeljujejo tudi za odvzem naplavin.

Največje količine vode so zagotovljene za rabo za tehnološke namene, dobrih 1.112 milijonov m³, vendar je velika večina te vode predvidena za hlajenje in je t. i. povratna voda, torej je vrnjena v vodotok. Pomemben delež – petina vse količine ali 311 milijonov m³ vode na leto je z 833 vodnimi dovoljenji odobrenih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Glede na podeljene vodne pravice je 93 % vode za javno oskrbo z vodo, predvideno za zajem iz izvirov, vrtin in vodnjakov (iz podtalnice).

Dvajset milijonov kubičnih metrov vode je letno predvideno za namakanje kmetijskih in drugih površin.

Med akti o podelitvi vodnih pravic, ki se ne nanašajo na odvzem vode, temveč na rabo vode na vodnem zemljišču, je največ takih za akvakulturo (okoli 300) ter naravna in bazenska kopališča ter pristanišča in plovbo (po okoli 100).


Metodologija

Cilji povzeti po:

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatkovna zbirka Vodna knjiga je javna knjiga (iz katere ima vsakdo pravico pregledovati podatke oz. zahtevati in pridobiti izpiske) - evidenca, v kateri so zbrani podatki o podeljenih vodnih pravicah na podlagi vodnih dovoljenj in koncesij. Evidenca se dopolnjuje hkrati z izdajanjem vodnih dovoljenj in podeljevanjem koncesij. Podaja naslednje podatke: o imetniku vodne pravice, o obsegu in času trajanja vodne pravice ter namen za katerega je bilo izdano vodno dovoljenje. V vodno knjigo se vpisujejo vodna dovoljenja sprotno ob vlogi oz. ob izdaji.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Povzeti so podatki o številu podeljenih vodnih dovoljenj in delnih vodnih dovoljenj z izdano odločbo in podpisanih koncesijskih pogodb, pred iztekom roka veljavnosti. Glede na tip rabe vode so združeni v naslednje kategorije:

- lastna oskrba s pitno vodo;

- druga raba (zalivanje idr.);

- javna oskrba s pitno vodo;

- tehnološki nameni;

- pridobivanje toplote;

- namakanje;

- ostalo.

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Akti o vodni pravici

število

Vodna knjiga, DRSV

2015-2021

tekoče 

tekoče 

20.5.2021

/

Opredelitev kazalca

•             Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

•             Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

•             Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

             Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov