Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. V kazalcu vodna dovoljenja se nahajajo podatki o podeljenih vodnih pravicah v obliki vodnega dovoljenja, koncesije niso zajete. Vodna pravica je podeljena za določen čas, imetnik mora plačati plačilo za vodno pravico in vsako leto tudi vodno povračilo.

Koncesije podeljuje Vlada, praviloma na podlagi javnega razpisa, za rabe, kot so: proizvodnja pijač, kopališča z mineralno in/ali termalno vodo, večje hidroelektrarne, nekatera pristanišča, vzrejo vodnih organizmov za trg in odvzem naplavin. Vodna dovoljenja pa na podlagi vlog zainteresiranih izdaja Agencija RS za okolje, za naslednje rabe:
- za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
- za rabo vode za tehnološke namene,
- za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti,
- za pridobivanje toplote,
- za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin,
- za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
- izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih,
- za odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in za gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino manjšo od 0,5 km<sup>2,
- za pristanišče in sidrišče, če je investitor oseba javnega prava,
- za zasneževanje smučišča,
- drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni potrebno pridobiti koncesije.</sup>

Kazalec prikazuje število, obseg in strukturo vodnih pravic, to je vodnih dovoljenj, podeljenih v obdobju do leta 2009, ki so bile evidentirane v Vodni knjigi, ki jo vodi Agencija RS za okolje.

Za dosego ciljev, postavljenih v Nacionalnem programu upravljanja z vodami in v Zakonu o vodah (Ur. l. 67/02, 110/02–ZGO-1, 2/04–ZZdrI-A, 41/04–ZVO-1 in 57/08) so v zakonu navedena naslednja temeljna načela glede rabe voda:
- rabo voda je treba načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se ohranjajo naravni procesi, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov
- vsakdo je dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov
- za vsako rabo voda (vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin) je treba pridobiti vodno pravico
- za vsako rabo voda se plačuje plačilo za vodno pravico in vodno povračilo.

Do leta do 2008 je vodno pravico za posebno rabo voda pridobilo okoli 40.400 pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji.
Vodna dovoljenja se izdajajo na podlagi vloge zainteresiranih za neposredno rabo vode kot tudi tistih, ki že rabijo vodo z odvzemnimi objekti, ki so na dan uveljavitve ZV-1 že bili zgrajeni oz. se je voda že rabila za te potrebe, pa pravne oz. fizične osebe niso imele pridobljeno ustrezno dovoljenje za rabo vode. Te osebe so bile dolžne v roku 2 let od uveljavitve ZV-1 (to je od avgusta 2004) vložiti vlogo za pridobitev vodne pravice. Vse te vloge za pridobitev vodnega dovoljenja, podane na podlagi 199. člena ZV-1, morajo vsebovati tudi pravnomočno uporabno dovoljenje ali izdano odločbo o priglasitvi del za objekt ali napravo za rabo vode. Zato je bilo do leta 2002 izdanih vodnogodpodarskih dovoljenj po prejšnjem zakonu o vodah precej malo. Leta 2002 je novi zakon o vodah (ZV-1) opredelil posebne rabe, za katere je potrebno pridobiti vodno dovoljenje tako za predvideno posebno rabo kot za že obstoječo posebno rabo vode. Leta 2004 je vlada pozvala državljane, da morajo vložiti vloge skladno z zakonom o vodah in takrat se je število vlog za pridobitev vodnega dovoljenja in kasneje tudi izdanih vodnih dovoljenj skokovito povečalo. Največ izdanih vodnih dovoljenj je za rabo vode za tehnološke namene, za pitno vodo in za drugo - pretežno za zalivanje hišnih vrtov in podobno. Majhno število dovoljenj pa je bilo izdano za namakanje kmetijskih zemljišč, kljub temu, da se voda v precejšnji meri uporablja za te namene.

Raba vode za namakanje kmetijskih zemljišč in za zasneževanje smučišč je popolnoma nepovratna raba, saj se voda ne vrne v vodotok ali podzemno vodo. Raba vode za tehnološke namene je lahko povratna ali tudi nepovratna, odvisno od tehnologije in od čistilnih procesov. Popolnoma povratna pa je voda za pridobivanje toplote, saj mora stranka zgolj ohlajeno vodo vračati nazaj v isti vodonosnik, iz katerega jo je odvzela.