Kazalec prikazuje število aktov o podeljeni vodni pravici za odvzem vode povrsti posebne rabe vode.

Vodna pravica je lahko podeljena z vodnim dovoljenjem ali koncesijo za posebno rabo vode in je zabeležena v Vodni knjigi. Od leta 2020 dalje so v Vodni knjigi evidentirani tudi odvzemi vode za posebno rabo, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda ter zato zanje ni potrebno pridobiti vodnega dovoljenja ali koncesije.

Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, spodbujanje trajnostne rabe voda ter dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti so temeljni cilji urejanja voda. Kot orodje za to zakonodaja opredeljuje, da je treba za vsako posebno rabo voda (vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin) pridobiti in plačati vodno pravico ter glede na dejansko rabo plačevati vodno povračilo. Posebna raba vode je tista, ki presega splošno rabo – to je za pitje, kopanje, drsanje ipd., brez uporabe posebnih naprav.

Vodne pravice se podelijo z vodnim dovoljenjem ali koncesijo za posebno rabo vode. Izjema so odvzemi vode iz naravnega okolja za posebno rabo, ki imajo zanemarljiv vpliv na vodni režim in stanje voda. Te odvzeme je potrebno evidentirati v vodni knjigi.

V letu 2021 je veljavnih 8386 aktov o podelitvi vodnih pravic. Največ vodnih dovoljenj je podeljenih za rabo vode za pridobivanje toplote, lastno oskrbo s pitno vodo, namakanje in javno vodooskrbo. V preteklih letih se je zakonodaja na tem področju spreminjala, to pa se odraža tudi v precej manjšem skupnem številu veljavnih aktov za vodno pravico v primerjavi s preteklimi leti. Več kot 30.000 vodnim dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo in zalivanje vrtov je ob koncu leta 2020 potekla veljavnost. Sprememba zakonskih določil je omogočila, da tistim, ki odvzemajo manjše količine vode iz podzemnih virov, na območjih , ki niso posebej zavarovana in jo uporabljajo za lastno oskrbo, zalivanje manjših vrtov ali pridobivanje toplote, tovrstno rabo evidentirajo, ni pa jim potrebno pridobiti vodnega dovoljenja.

Akt, s katerim se podeli vodna pravica pri vseh pretežno nepovratnih oblikah rabe vode (oskrba s pitno vodo, namakanje, proizvodnja pijač ipd.), opredeljuje tudi maksimalni letni odvzem vode, pri pretežno povratnih oblikah (hidroelektrarne, pridobivanje toplote idr.) pa predvsem predvideni ali instalirani trenutni odvzem (v l/s) oziroma vodno območje ali akvatorij (v m²). Vodne pravice se podeljujejo tudi za odvzem naplavin.

Največje količine vode so zagotovljene za rabo za tehnološke namene, dobrih 1.112 milijonov m³, vendar je velika večina te vode predvidena za hlajenje in je t. i. povratna voda, torej je vrnjena v vodotok. Pomemben delež – petina vse količine ali 311 milijonov m³ vode na leto je z 833 vodnimi dovoljenji odobrenih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Glede na podeljene vodne pravice je 93 % vode za javno oskrbo z vodo, predvideno za zajem iz izvirov, vrtin in vodnjakov (iz podtalnice).

Dvajset milijonov kubičnih metrov vode je letno predvideno za namakanje kmetijskih in drugih površin.

Med akti o podelitvi vodnih pravic, ki se ne nanašajo na odvzem vode, temveč na rabo vode na vodnem zemljišču, je največ takih za akvakulturo (okoli 300) ter naravna in bazenska kopališča ter pristanišča in plovbo (po okoli 100).