Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.
Kazalec prikazuje, kaj posameznikom in gospodinjstvom pomeni učinkovita raba energije (URE), kako o njej razmišljajo, kaj jih motivira za njeno izvajanje in kakšne cilje želijo doseči z uvedbo ukrepov za URE. Odseva razmerje med dejanskim vedenjem gospodinjstev pri rabi energije in njihovimi stališči do učinkovite uporabe energije.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
varčevanje z energijo [%] | uporaba en. učinkovitih tehnologij in ukrepov [%] | izklapljanje el. naprav, ko jih ne uporabljaš [%] | uporaba en. varčnih naprav [%] | ugašanje luči [%] | čim boljši izkoristek [%] | raba energije iz obnovljivih virov [%] | uporaba aparatov pri nizki električni tarifi [%] | varčevanje s toplotno energijo pozimi [%] | uporaba varčnih sijalk [%] | dobra izolacije hiše, strehe [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2015 | 60 | 7 | 8 | 11 | 9 | 7 | 4 | 6 | 5 | 3 | 3 |
2017 | 42 | 6 | 9 | 18 | 14 | 20 | 6 | 7 | 9 | 8 | 5 |
2019 | 47 | 12 | 8 | 13 | 8 | 16 | 4 | 3 | 4 | 2 | 2 |
2022 | 54 | 17 | 11 | 10 | 10 | 6 | 5 | 4 | 3 | 2 | 2 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
samo prihranek + predvsem prihranek, manj varovanje okolja [%] | prihranek denarja in varovanje okolja enako [%] | samo varovanje okolja + predvsem prihranek okolja, manj prihranek denarja [%] | |
---|---|---|---|
2010 | 30 | 64 | 5 |
2011 | 30 | 64 | 5 |
2012 | 29 | 66 | 5 |
2015 | 27 | 68 | 5 |
2017 | 18 | 77 | 5 |
2019 | 20 | 72 | 6 |
2022 | 23 | 71 | 5 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
znižati stroške [%] | znižati količinsko porabo [%] | ohraniti stroške na sedanjem nivoju [%] | ohraniti sedanjo količinsko porabo [%] | zmanjšati vpliv na okolje [%] | |
---|---|---|---|---|---|
2010 | 71 | 11 | 8 | 4 | 6 |
2011 | 57 | 14 | 16 | 7 | 6 |
2012 | 65 | 14 | 9 | 5 | 7 |
2015 | 61 | 13 | 13 | 6 | 6 |
2017 | 46 | 17 | 14 | 12 | 10 |
2019 | 49 | 16 | 11 | 9 | 14 |
2022 | 36 | 29 | 13 | 9 | 12 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
da [%] | ne [%] | ne vem, b.o. [%] | |
---|---|---|---|
2010 | 63 | 37 | 0 |
2011 | 65 | 35 | 0 |
2012 | 68 | 32 | 0 |
2015 | 77 | 19 | 4 |
2017 | 90 | 5 | 5 |
2019 | 80 | 11 | 9 |
2022 | 78,83 | 9,65 | 11,50 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
ozaveščeni [%] | neozaveščeni [%] | |
---|---|---|
2015 | 74 | 26 |
2017 | 77 | 23 |
2019 | 77 | 23 |
2022 | 72 | 28 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
aktivni [%] | skeptični [%] | pasivni [%] | |
---|---|---|---|
2015 | 35 | 39 | 26 |
2017 | 38 | 39 | 23 |
2019 | 55 | 22 | 23 |
2022 | 51 | 21 | 28 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.
2019 | 2022 | |
Pomurska, Podravska | 61 (N=171) | 70 (N=185) |
Koroška, Savinjska, Zasavska | 64 (N=157) | 72 (N=155) |
Posavska, Jugovzhodna Slovenija | 57 (N=87) | 68 (N=84) |
Osrednjeslovenska, Gorenjska | 57 (N=295) | 72 (N=296) |
Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška regija | 61 (N=114) | 66 (N=105) |
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa na podlagi ocene stanja vseh delov okolja določa cilje in ukrepe, ki so pomembni za doseganje cilje na področju ozaveščanja prebivalstva o energetski učinkovitosti, kot so:
Področje ozaveščanja je tudi predmet Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020) ter evropskega Zelenega dogovora (The Green Deal).
Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča, zlasti intenzivno v zadnjih dveh letih in je v letu 2021 znašala 3.803 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko (PG05).
Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju izpustov in vplivov podnebnih sprememb. To pa je uresničljivo na dva načina: z enkratnimi investicijami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010. Od leta 2015 je v merjenjih dodano vprašanje “Kaj osebno razumete pod izrazom ‘učinkovita raba energije’. Za dobro polovico (54 %) anketiranih gospodinjstev, ki je sodelovala v raziskavi, učinkovita raba energija pomeni “varčevanje z energijo”. Odgovor “uporaba tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za delovanje”, je navedla slaba petina (17 %) anketirancev. Dobra desetina (11 %) ta pojem povezuje z “izklapljanjem el. naprav, ko jih ne uporabljajo“. Odgovora “ugašanje luči“ in “uporaba energetsko varčnih aparatov/naprav“ je navedla po desetina anketirancev. Povzamemo lahko, da večina gospodinjstev pravilno razume izraz “učinkovita raba energije”. (slika OP06-1)
Kot je prikazano v okoljskem kazalcu “[OP05] Odnos prebivalstva do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih”, dobre štiri petine slovenskih gospodinjstev (81%) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo. Glede na merjenje iz leta 2010 se je delež povečal za 12 odstotnih točk (2022: 81%, 2010: 69%).
Raziskava REUS 2022 je pokazala, da sta prihranek denarja in varovanje okolja enakovredna motiva za učinkovito rabo energije za 71 % anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, delež pa ostaja na približno enaki ravni kot v letu 2019 (72 %) in je za 7 odstotnih točk višji kot v letu 2010 (64 %). Glede na merjenje v letu 2019 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, ki jih motivira “samo prihranek denarja” oz. “predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja”, vendar je še vedno nižji kot v letu 2010 (2022: 23 %, 2019: 20 %, 2010: 30 %). Delež gospodinjstev ki jih motivira predvsem skrb za okolje, ostaja na približno na enaki ravni (2022: 5 %, 2019: 6 %, 2010: 5 %). (slika OP06-2)
Na vprašanje, “Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?“, je dobra tretjina anketiranih gospodinjstev (36 %) v zadnjem merjenju kot prvo navedbo navedla znižanje stroškov, kar je precej manj, kot v prejšnjih merjenjih (2019: 49 %, 2010: 71 %). Močno se je povečal delež gospodinjstev, ki so kot motiv za učinkovito rabo energije navedli “znižati količinsko porabo” (2022: 29 %, 2019: 16 %, 2010: 11 % ). Tretji najpogostejši odgovor je bil “ohraniti sedanjo količinsko porabo, kljub uporabi večjega števila naprav” - delež gospodinjstev, ki so takšnega mnenja, pa se z leti povečuje (2022: 13 %, 2019: 9 %, 2010: 4 %). Odgovor “zmanjšati vpliv na okolje” je navedlo 12 % anketiranih gospodinjstev (2022: 12 %, 2010: 6 %). Na podlagi raziskav REUS lahko povzamemo, da se med slovenskimi gospodinjstvi kaže trend upadanja pomembnosti stroškov za dosego učinkovite rabe energije, v ospredje pa vse bolj prihaja pomembnost zniževanja oziroma ohranjanja količinske porabe kljub uporabi večjega števila naprav. (slika OP06-3)
Zanimanje za informacije o učinkoviti rabi energije ostaja na podobno visoki ravni kot leta 2019 in je precej večje kot leta 2010 (2022: 79 %, 2019: 80 %, 2010: 63 %). Zanimivo je, da se povečuje tudi delež tistih, ki ne vedo oz. so brez odgovora (2022: 12 %, 2010: 0 %). (slika OP06-4)
Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o okolju in učinkoviti rabi energije, se je glede na merjenje iz leta 2010 povečal, vendar pa deklarativni odnos predstavlja samo en vidik. Drugi, še pomembnejši vidik pa je okoljsko usmerjeno obnašanje, torej kako in v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo, predvsem pri njihovem vsakodnevnem ravnanju, kot je na primer izključevanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti. (slika OP06-5)
Na podlagi izsledkov 17 vprašanj, vezanih na deklarativni in pet vprašanj, vezanih na dejanski odnos do okolja in učinkovite rabe energije, je v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS razvita okvirna segmentacija gospodinjstev glede na rabo energije in odnos do okolja. Omejitev segmentacije je, da niso upoštevana vsa vprašanja, ki so povezana z navadami ravnanja z energijo.
Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:
• Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina, slednje pa udejanja tudi v praksi. Najbolj jih določa strinjanje s trditvami, da jim ni vseeno za okolje in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka osveščenost le modni trend.
• Skeptična gospodinjstva, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravnajo učinkovito po svojih najboljših močeh. Kljub temu pa menijo, da njihova gospodinjstva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka osveščenost tudi modni trend.
• Ocene trditev pasivnih gospodinjstev glede seznanjenosti in delovanja so najnižje in ne delujejo najbolj energetsko varčno. To je skupina, ki z energijo ne ravna učinkovito in nima odnosa do okolja.
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med “ekološko ozaveščene”, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa so “ekološko neozaveščena”. Izsledki vseh merjenj pokažejo, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi bistveno ne spreminja: delež ozaveščenih znaša približno tri četrtine (2022: 72 %, 2019: 77 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa okoli eno četrtino (2022: 28 %, 2019: 23 %, 2015: 26 %). Glede na leto 2015 se je precej povečal delež ozaveščenih aktivnih gospodinjstev (2022: 51 %, 2019: 55 %, 2015: 35 %), delež skeptičnih gospodinjstev pa se je zmanjšal (2022: 21 %, 2019: 22 %, 2015: 39 %). (slika OP06-6)
Nadaljnja analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije kaže, da so aktivna gospodinjstva tudi dejansko učinkovitejša. Ob tem pa rezultati tudi nakazujejo na velik potencial zmanjšanja končne rabe energije v gospodinjstvih z razvijanjem okoljske osebne identitete in pozitivnih navad pri vsakodnevnem ravnanja z energijo.
Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatke za določene regije združene. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je leta 2022 delež gospodinjstvih, ki z učinkovitejšo rabo energije želijo znižati količinsko porabo (vse navedbe) so enakomerno porazdeljene po vseh združenih statističnih področjih (66 % - 72 %). (slika OP06-7)
Cilji povzeti po:
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2010-2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.06.2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo jih zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije v leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.